Redditorji smo se odpravili po sledeh soške fronte na Čuklo!

1. 6. 2025 smo se Redditorji odpravili na voden ogled ostalin soške fronte na Čukli in sedlu med Čuklo in Rombonom. Ob 7:30 se nas je šesterica dobila v Bovcu, se nabila v en avto (hvala u/AffectionatePaint512 in njegovemu Sharanu) in odpeljala do Zavrzelnega, kjer smo parkirali ob koritu.

Po načrtu smo ob 8:00 pričeli z vzponom. To je sicer pozna ura za poletni vzpon na Čuklo, vendar pot na srečo prvi dve uri do planine Goričica poteka po gozdu, tako da je bilo povsem znosno. Na Goričici smo naredili prvi postanek, kjer sem predstavil dogodke, ki so privedli do sovražnosti med Avstro-Ogrsko in Italijo, pa tudi umestil Bovško kotlino v širši kontekst soške fronte. Nedaleč stran smo si nato ogledali ostanke italijanskega vojaškega pokopališča, kapelice in obvezovališča, kjer so ranjenci dobili osnovno oskrbo. Tu se nahaja tudi nekaj nagrobnikov, sicer pa je pokopališče opuščeno, ker so vojake prekopali v kobariško kostnico. Vendarle pa sem za može, pokopane pod redkimi ohranjenimi spomeniki, zahvaljujoč odlični knjigi avtorja Massima Peloie lahko povedal, kako so padli.

Pot nas je vodila mimo številnih kavern in ostankov stavb, ki so jih Italijani postavili v varnem zavetju skalne stene, zaščiteni pred pogledi in granatami avstro-ogrskih vojakov na bližnjih vzpetinah. Malo pred 12:00 smo dosegli vrh Čukle, kjer smo naredili daljši postanek. Tu smo podrobno predstavili boje na Čukli in Rombonu – italijansko zasedbo Čukle in prvi napad na Rombon avgusta 1915, drugi napad septembra 1915, Micklovo drzno nočno akcijo, v kateri je iztrgal Čuklo Italijanom februarja 1916, ponovno italijansko zasedbo maja 1916, tretji poskus zasedbe Rombona septembra 1916 in nazadnje krvavi napad salzburškega 59. pehotnega polka oktobra 1917, po katerem so se Italijani sami umaknili s Čukle in je na tej krvavi gori naposled zavladal mir.

Zatem fantom ni bilo treba več poslušati mojega nakladanja, saj je sledil samo še ogled najbolj z ostalinami bogatega sektorja bojišča. Sedlo med Čuklo in Rombonom so Italijani močno utrdili, saj so odtod lahko z bočnim ognjem ustavili vsak napad na Čuklo. Pot nas je mimo številnih kavern vodila po ohranjenem italijanskem strelskem jarku do meni osebno ene najbolj zanimivih kavern na soški fronti. Skalo, ki prav izstopa med brezobličnim kraškim površjem, so Italijani povsem prevrtali in vanjo postavili tri strojnice, od koder so lahko pokrivali važne sektorje bojišča. V kaverni je tudi precej osebnih napisov, s katerimi so vojaki za vedno ovekovečili svojo prisotnost.

Po končanem ogledu smo se hitro spustili nazaj do avta in se odpeljali v Bovec na več kot zasluženo hladno pivo (ok, dva). Še enkrat hvala fantom, ki so častili in enemu connoisseurju, ki pozna in ceni pravilno točenje pšeničnih piv 😉 Eden je šel potem domov, četverica se je šla ohladit v Sočo, jaz pa na naslednje pivo 🙂

Naslednjič sem v Bovcu v začetku avgusta. V soboto 2. 8. vabim na naslednji ogled, kjer si bomo ogledali avstro-ogrsko drugo obrambno linijo na Kraljišču. Pot se prične pri utrdbi Bovške Kluže in premaga 1200 metrov višinske razlike (cca 3-4 ure vzpona). Ob poti si bomo ogledali utrdbo Fort Hermann, znamenito avstro-ogrsko topniško opazovalnico na koti 1313 in potem na Kraljišču ostanke postaje žičnice, bivalnih, strojničnih in topniških kavern. Če si kdo želi ogledati le Fort Hermann (samo 20 minut oddaljen od izhodišča), se bo po končanem ogledu vrnil nazaj, ostali pa nadaljujemo. Če koga zanima, naj mi piše ZS ali pod to objavo. Pa pripeljite še koga zraven. Lep dan vsem.