**Po zasedbi Čukle je naslednji cilj Rainerjev Prevala**
Rainerje, kakor so imenovali pripadnike salzburškega 59. pehotnega polka (IR59), smo zadnjič pustili na Čukli. Krvavi vrh, ki so ga kljub hudim žrtvam v snežnem metežu zaman napadali cel prvi dan 12. soške bitke, so zasedli šele po italijanskem umiku naslednje jutro, 25. oktobra 1917. Novi cilj 216. pehotne brigade, kamor sta spadala 59. pehotni polk (IR59) in 1. bataljon 4. polka tirolskih cesarskih strelcev (I/TKJ4), je bilo sedlo Prevala med Prestreljenikom in Lopo, preko katerega danes poteka meja med Slovenijo in Italijo. Z njegovo zasedbo bi podprli sosednjo 59. gorsko brigado, ki je napadala Nevejski preval (Sella Nevea). Prevalo so Italijani zasedli drugi dan vojne z Avstro-Ogrsko in jo utrdili s strelskimi jarki, žičnimi ovirami, kavernami in deloma betoniranimi zaklonišči. Ko so v noči s 24. na 25. oktober 1917 Italijani zapustili Čuklo, se je en del enot umaknil po robu Rombonskih podov nad Možnico proti Prevali, drugi del pa mimo planine Goričica proti Plešivcu in Vratnemu vrhu. Na grebenu Vratni vrh-Jelenk-Pri Banderi, ki so ga avstro-ogrske sile poleti 1915 zapustile brez boja, so imeli pripravljeno drugo obrambno črto, ki je zapirala pot proti Prevali.
Čeprav je bila 216. brigada po bojih prejšnjega dne razredčena, vojaki pa izmučeni, neprespani in premraženi, so sledili umikajočim se Italijanom. Po zasedbi črte Čukla – planina Goričica naj bi I/TKJ4 stotnika Tartlerja prodiral po severnem robu Rombonskih podov preko Črnelske špice in naprej po pobočjih Lope. Levo od njih naj bi visokogorski oddelek IR59 pod poveljstvom častniškega namestnika Huemerja zasedel utrjeno koto 2032 v bližini Prevale. I/IR59 stotnika Ontla bi prodrl naravnost proti Vratnemu vrhu in ga zavzel. S tem bi zavaroval hrbet II/IR59 podpolkovnika Schada, ki bi iz smeri planine Goričica Vratni vrh zaobšel po južnih pobočjih, zasedel planino Krnica in se vzpel proti Prevali. IV/IR59 je bil v rezervi.
**25. oktobra 2. bataljon 59. pehotnega polka prispe do Prevale**
Zlasti od I/TKJ4 in I/IR59 je teren zahteval velika naprezanja, poleg tega pa so morali vojaki s seboj vlačiti težko orožje, strelivo in opremo. Lažjo pot je imel II/IR59, ki je s planine Goričica prodiral proti planini Krnica. Med potjo so zajeli 200 Italijanov in osem strojnic. Že ob 9:30 so dosegli obrat poti jugozahodno od Plešivca (kota 1696), medtem ko je I/IR59 ob 10:00 šele prispel na Čuklo, kjer je zajel 22 Italijanov in se usmeril proti Vratnemu vrhu. Schad se je z II/IR59 ustavil, da bi ga lahko I/IR59 dohitel. Okoli 11:00 je naletel na poveljnika II/TKJ3 majorja Fleischmanna, ki se je s svojim bataljonom in polovico 3. bataljona 2. polka tirolskih cesarskih strelcev (III/TKS2) povzpel iz doline, da bi podprl Rainerje. Druga polovica III/TKS2 bi se morala povzpeti do kaninske koče. Toda majorja Fleischmanna so kmalu odpoklicali in njegove enote niso sodelovale v napadu. Ne poznamo vzroka, lahko pa da so mislili, da bo II/IR59 ob takem tempu Prevalo dosegel že ta dan brez pomoči.
Predhodnico II/IR59 pod vodstvom poročnika Wietka je pod Vratnim vrhom ustavil lastni topniški ogenj, ki se je preusmeril šele po uri in pol. Medtem se jim je iz smeri planine Krnica od zadaj približala stotnija Italijanov, ki se je vzpenjala proti Prevali. Wietek jim je s svojimi možmi presekal pot, hkrati pa jim je s hrbta prišla patrulja III/TKS2. 150 Italijanov je odvrglo orožje. Okoli 14:30 je II/IR59 dosegel kočo v Krnici. Wietek se je s predhodnico vzpel do zadnje tretjine poti do Prevale, a se je moral zaradi streljanja umakniti. Šele zvečer sta se lahko 5. in 8. stotnija vkopali na zgornjem delu poti proti sedlu. 6. in 7. stotnijo pa je Schad razporedil vzdolž zahodnega pobočja Vratnega vrha, da sta jima ščitili hrbet pred Italijani, ki so bili še vedno na grebenu in jim hkrati zaprl pot umika proti Prevali.
Zaradi pozne ure, zamude ostalih enot in dejstva, da je bil takrat na Vratnem vrhu za njihovim hrbtom še vedno nasprotnik, napada na Prevalo tisti dan niso mogli izvesti. Ob 1:00 je prispela 14. stotnija, ki jo je polkovnik Spieß poslal iz brigadne rezerve kot okrepitev.
Še eno vprašanje za vse bralce. Pisanje tokratne objave je bilo naporno, ker je bila bitka dokaj zmedena in je bilo težko povezati med sabo premike vseh enot. Kakšen se vam zdi končni izdelek? Je ob uporabi zemljevida jasno, kaj sem napisal? Se da slediti? Pišem preveč podrobno, preobsežno? Koliko vas sploh prebere celoten zapis?
2 comments
[1/5]
Za lažje sledenje uporabite tale zemljevid. Confin je Črnelska špica, ostala imena so enaka današnjim.
https://preview.redd.it/ipw0ephhbbff1.jpeg?width=1172&format=pjpg&auto=webp&s=d5cdc373ccdb3565fa32784567c36732f01ac2b9
**Po zasedbi Čukle je naslednji cilj Rainerjev Prevala**
Rainerje, kakor so imenovali pripadnike salzburškega 59. pehotnega polka (IR59), smo zadnjič pustili na Čukli. Krvavi vrh, ki so ga kljub hudim žrtvam v snežnem metežu zaman napadali cel prvi dan 12. soške bitke, so zasedli šele po italijanskem umiku naslednje jutro, 25. oktobra 1917. Novi cilj 216. pehotne brigade, kamor sta spadala 59. pehotni polk (IR59) in 1. bataljon 4. polka tirolskih cesarskih strelcev (I/TKJ4), je bilo sedlo Prevala med Prestreljenikom in Lopo, preko katerega danes poteka meja med Slovenijo in Italijo. Z njegovo zasedbo bi podprli sosednjo 59. gorsko brigado, ki je napadala Nevejski preval (Sella Nevea). Prevalo so Italijani zasedli drugi dan vojne z Avstro-Ogrsko in jo utrdili s strelskimi jarki, žičnimi ovirami, kavernami in deloma betoniranimi zaklonišči. Ko so v noči s 24. na 25. oktober 1917 Italijani zapustili Čuklo, se je en del enot umaknil po robu Rombonskih podov nad Možnico proti Prevali, drugi del pa mimo planine Goričica proti Plešivcu in Vratnemu vrhu. Na grebenu Vratni vrh-Jelenk-Pri Banderi, ki so ga avstro-ogrske sile poleti 1915 zapustile brez boja, so imeli pripravljeno drugo obrambno črto, ki je zapirala pot proti Prevali.
Čeprav je bila 216. brigada po bojih prejšnjega dne razredčena, vojaki pa izmučeni, neprespani in premraženi, so sledili umikajočim se Italijanom. Po zasedbi črte Čukla – planina Goričica naj bi I/TKJ4 stotnika Tartlerja prodiral po severnem robu Rombonskih podov preko Črnelske špice in naprej po pobočjih Lope. Levo od njih naj bi visokogorski oddelek IR59 pod poveljstvom častniškega namestnika Huemerja zasedel utrjeno koto 2032 v bližini Prevale. I/IR59 stotnika Ontla bi prodrl naravnost proti Vratnemu vrhu in ga zavzel. S tem bi zavaroval hrbet II/IR59 podpolkovnika Schada, ki bi iz smeri planine Goričica Vratni vrh zaobšel po južnih pobočjih, zasedel planino Krnica in se vzpel proti Prevali. IV/IR59 je bil v rezervi.
**25. oktobra 2. bataljon 59. pehotnega polka prispe do Prevale**
Zlasti od I/TKJ4 in I/IR59 je teren zahteval velika naprezanja, poleg tega pa so morali vojaki s seboj vlačiti težko orožje, strelivo in opremo. Lažjo pot je imel II/IR59, ki je s planine Goričica prodiral proti planini Krnica. Med potjo so zajeli 200 Italijanov in osem strojnic. Že ob 9:30 so dosegli obrat poti jugozahodno od Plešivca (kota 1696), medtem ko je I/IR59 ob 10:00 šele prispel na Čuklo, kjer je zajel 22 Italijanov in se usmeril proti Vratnemu vrhu. Schad se je z II/IR59 ustavil, da bi ga lahko I/IR59 dohitel. Okoli 11:00 je naletel na poveljnika II/TKJ3 majorja Fleischmanna, ki se je s svojim bataljonom in polovico 3. bataljona 2. polka tirolskih cesarskih strelcev (III/TKS2) povzpel iz doline, da bi podprl Rainerje. Druga polovica III/TKS2 bi se morala povzpeti do kaninske koče. Toda majorja Fleischmanna so kmalu odpoklicali in njegove enote niso sodelovale v napadu. Ne poznamo vzroka, lahko pa da so mislili, da bo II/IR59 ob takem tempu Prevalo dosegel že ta dan brez pomoči.
Predhodnico II/IR59 pod vodstvom poročnika Wietka je pod Vratnim vrhom ustavil lastni topniški ogenj, ki se je preusmeril šele po uri in pol. Medtem se jim je iz smeri planine Krnica od zadaj približala stotnija Italijanov, ki se je vzpenjala proti Prevali. Wietek jim je s svojimi možmi presekal pot, hkrati pa jim je s hrbta prišla patrulja III/TKS2. 150 Italijanov je odvrglo orožje. Okoli 14:30 je II/IR59 dosegel kočo v Krnici. Wietek se je s predhodnico vzpel do zadnje tretjine poti do Prevale, a se je moral zaradi streljanja umakniti. Šele zvečer sta se lahko 5. in 8. stotnija vkopali na zgornjem delu poti proti sedlu. 6. in 7. stotnijo pa je Schad razporedil vzdolž zahodnega pobočja Vratnega vrha, da sta jima ščitili hrbet pred Italijani, ki so bili še vedno na grebenu in jim hkrati zaprl pot umika proti Prevali.
Zaradi pozne ure, zamude ostalih enot in dejstva, da je bil takrat na Vratnem vrhu za njihovim hrbtom še vedno nasprotnik, napada na Prevalo tisti dan niso mogli izvesti. Ob 1:00 je prispela 14. stotnija, ki jo je polkovnik Spieß poslal iz brigadne rezerve kot okrepitev.
Še eno vprašanje za vse bralce. Pisanje tokratne objave je bilo naporno, ker je bila bitka dokaj zmedena in je bilo težko povezati med sabo premike vseh enot. Kakšen se vam zdi končni izdelek? Je ob uporabi zemljevida jasno, kaj sem napisal? Se da slediti? Pišem preveč podrobno, preobsežno? Koliko vas sploh prebere celoten zapis?
Comments are closed.