Giulia Sarkozy, edina hči nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in nekdanje manekenke ter pevke Carle Bruni, je pri komaj 13 letih postala ena najbolj kontroverznih mladih osebnosti v evropskih medijih. Razlog? Njen videz, ki po mnenju mnogih ne ustreza njeni starosti.
Še nedavno je bila v svojih objavah na spletu videti kot povsem običajna najstnica, danes pa se – z umetnimi trepalnicami, dolgimi podaljški, močnimi ličili in prekomerno porjavelostjo – zdi skoraj dvakrat starejša. Na družbenih omrežjih so se usule kritike, nekateri uporabniki pa so jo primerjali z odraslimi ženskami.
Komentarji brez milosti
Na Instagramu je Giulia začela objavljati že pred dvema letoma, sprva fotografije konjev in videe jahanja. A hitro so sledile objave, na katerih pozira pred ogledalom z razgaljenim trebuhom, umetnimi nohti in pričesko, ki ji jo po poročanju portala Žena.rs urejajo v profesionalnih salonih – v spremstvu njene matere.
»Ima 13 let, a videti je kot 25-letnica,« je zapisal eden od uporabnikov. Drugi dodajajo: »Trepalnice, nohti, samoporjavitev … Mama bi mi jih strgala dol v sekundi.« In še: »Videti je kot 30-letnica, ki se je preveč navdušila nad rdečilom.«
Carla Bruni brez pripomb?
Mnogi se sprašujejo, kako na Giulijin videz gleda njena slavna mati. Očitno brez zadržkov – Carla Bruni naj bi hčerko celo sama odpeljala v frizerski salon, kjer so ji vstavili podaljške. Kritiki opozarjajo, da je Giulia še otrok in da bi starši morali prevzeti več odgovornosti za njeno javno podobo.
Giulia je javnost razburila tudi z jeznim odzivom na vprašanja o svojem očetu, nekdanjem predsedniku Nicolasu Sarkozyju, ki se zaradi težkih obtožb o korupciji, pranju denarja in nezakonitem financiranju kampanje sooča z grožnjo do 10 let zaporne kazni.
»Moj oče nikoli ni bil v zaporu. Ima elektronsko zapestnico, ki jo bo kmalu odstranil. In tisti, ki so mu jo nataknili, bodo za to plačali. Vse to je laž in podtikanje bedakov,« je ostro odgovorila Giulia.
Deklica se je tako znašla v središču pozornosti – zaradi ličil, pričeske in političnega ozadja svojega očeta. Javnost pa se sprašuje: kje je meja med svobodo izražanja in odgovornostjo staršev?