Tla se tresejo skoraj vsak dan, a večine potresov ne občutimo. Agencija za okolje (ARSO) skoraj vsak dan poroča o šibkih potresnih sunkih, ki jih zaznajo instrumenti državne mreže potresnih opazovalnic. Ne glede na to živimo na zmerno potresno nevarnem območju, na katerem so se v preteklosti že dogajali uničujoči potresi.
Vodja sektorja za seizmologijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Gregor Rajh je pojasnil, kako pogosto se tresejo tla pod našimi nogami, katera območja so najbolj ogrožena in kaj nas uči zgodovina. »Na leto v Sloveniji naštejemo okrog dva tisoč potresov,« je poudaril. »Večina teh je šibkih, z magnitudo pod 1,0. Ljudje občutijo približno vsakega desetega, o čemer nas obvestijo prek spletnih vprašalnikov.«
Vodja sektorja za seizmologijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo dr. Gregor Rajh. FOTO: Rok Rakun
Po Rajhovih besedah trenutna potresna dejavnost ne odstopa od dolgoletnega povprečja. »Res je, da imamo obdobja z nekoliko povečano dejavnostjo, a to v večini primerov ni znanilec večjega potresa. Pogosteje se zgodi, da po močnejšem potresu sledi več popotresnih sunkov, ki lahko trajajo dalj časa, dokler se stanje v zemeljski skorji ponovno ne uravnovesi,« je dodal.
Lekcije iz preteklosti
Da Slovenija ni imuna za močnejše potrese, dokazuje zgodovina, je spomnil Rajh. Dva dogodka sta se vtisnila v spomin. Leta 1511 je širše območje Idrije prizadel potres z ocenjeno magnitudo 6,4, ki velja za enega od najmočnejših na naših tleh. Njegove posledice so bile katastrofalne in jih je bilo čutiti daleč naokoli.
Plošča, vzidana na škofjeloški Kašči, spominja na obnovo po potresu leta 1511. FOTO: ARSO
Skoraj štiri stoletja pozneje, na velikonočno nedeljo leta 1895, je potres z magnitudo 6,1 prizadel Ljubljano. Uničil ali poškodoval je velik del mesta in spodbudil obsežno prenovo, ki je Ljubljani dala današnjo podobo.
Štirinajstega aprila 1895 je Ljubljano prizadel rušilni potres. FOTO: promocijsko gradivo
»Čeprav so to ocene iz časov pred instrumentalnim merjenjem, so dovolj zanesljive, da vemo, da so se takšni potresi zgodili in se lahko ponovijo,« je razložil Rajh.
Potresna nevarnost v primerjavi z Evropo
V svetovnem in evropskem merilu Slovenija velja za zmerno potresno nevarno državo. To pomeni, da je potresna dejavnost stalno prisotna. V Evropi so območja z bistveno višjo stopnjo nevarnosti.
»Izpostaviti je treba predvsem Grčijo, Turčijo, Italijo in celoten Balkanski polotok. Bolj ko se pomikamo proti jugovzhodu, bolj potresna nevarnost narašča zaradi specifične dinamike tektonskih plošč,« je poudaril Rajh.
Leta 2021 so strokovnjaki izdelali novo karto potresne nevarnosti za Slovenijo, ki temelji na geoloških podatkih, meritvah prelomov in zgodovini potresov. FOTO: Jože Suhadolnik
Največja potresna dejavnost je na stikih velikih tektonskih plošč, kot je zloglasni Pacifiški ognjeni obroč.
Najbolj ogrožena območja
Leta 2021 so strokovnjaki izdelali novo karto potresne nevarnosti za Slovenijo, ki temelji na geoloških podatkih, meritvah prelomov in zgodovini potresov. Ta karta je danes ključni del zakonodaje o gradnji objektov. Prikazuje verjetnost pospeškov tal, ki so lahko preseženi z 10-odstotno verjetnostjo v 50 letih, kar ustreza povprečni življenjski dobi stavb.
Rajh je izpostavil nekaj najbolj izpostavljenih območij pri nas:
Zahodna Slovenija: območje na meji z Italijo, zahodno od Bovca, je močno izpostavljeno zaradi bližine aktivne Furlanije.
Idrijsko območje: tu so veliki dinarski prelomi v smeri severozahod–jugovzhod.
Jugovzhodna Slovenija: območje Krškega, Brežic in Kozjanskega je znano po zmernih potresih, ki lahko povzročijo manjšo škodo. Bližina zagrebškega potresnega območja prav tako veča nevarnost.
Ljubljana z okolico: Čeprav geološko morda ni najbolj aktivno območje, je zaradi izjemne gostote poseljenosti in pomembne infrastrukture stopnja ogroženosti visoka.
V svetovnem in evropskem merilu Slovenija velja za zmerno potresno nevarno državo. FOTO: Wikipedia
»Na teh območjih bi morali posebej veliko pozornosti nameniti potresno odporni gradnji,« je poudaril Rajh. »Sicer pa je naš glavni cilj preventiva in ozaveščanje ljudi, saj lahko le tako zmanjšamo morebitne posledice prihodnjih potresov.«