Dragica Wedam Lukić. Foto: Zajem zaslona
Vlada je brez glasu proti potrdila predlog Šutarjevega zakona, ki posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Potrdila je tudi aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko vojska sodeluje s policijo pri varovanju državne meje. Zakon je v Odmevih komentirala nekdanja predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukić. Z njo se je pogovarjala Rosvita Pesek.
Iz pravniških vrst je prišlo največ ostrih kritik na omnibus zakon, češ da bi ga lahko razveljavil že vratar na ustavnem sodišču in da bi lahko že na podlagi obstoječe zakonodaje izvajali učinkovite ukrepe. Kakšna je vaša ocena?
Ta zakon ureja toliko vprašanj, da je težko podati neko splošno oceno. T. i. omnibus zakoni posegajo namreč na veliko različnih področij in včasih se lahko zgodi, da zadeve niso dovolj usklajene. Zadnji tak zakon je bil ZUJF.
Ali je omnibus zakonodaja še posebej nevarna takrat, kadar sledi recimo zahteva po ustavni presoji? Ali potem stojijo spremembe na celi kopici zakonov? Ali samo na tistem delu, za katerega je vložena presoja?
Zastane samo tisti del, za katerega je vložena zahteva ali pobuda. Težava je tudi v tem, da zahtevo lahko vložijo samo tisti, ki so za to izrecno pooblaščeni. Če pa jo vloži posameznik, običajno ustavno sodišče zahteva, da najprej izčrpa vsa pravna sredstva in šele nato vloži ustavno pritožbo, kar se lahko precej zavleče. Treba je vsak ukrep samostojno presojati.
Vstop v stanovanje brez naloga, če je to neogibno potrebno, da se zavarujejo ljudje, premoženje, vzame orožje ali drugi nevarni predmeti. Kako to komentirate?
Kot je bilo že večkrat povedano, je bil takšen vstop mogoč že po dosedanji ureditvi, vsebuje pa zakon novo besedo ‘pregled’. Težava je, kako se bo to razlagalo. Ali to pomeni, da je tudi hišna preiskava mogoča brez odredbe sodišča? Kako obsežna je ta hišna preiskava? Pa še nekaj. Ne vem, zakaj je bil do zdaj to problem, saj imamo dežurne preiskovalne sodnike, dobiti njihovo odredbo ni tako velika težava.
Ena sintagma je zelo zanimiva – varnostno tvegano območje, kjer se lahko fotografira, snema iz avtomobilov, letalnikov, drugih objektov, ladij itn. Ukrep pa odredi generalni direktor policije. Ali je to lahko sporno?
Po mojem mnenju je to lahko sporno. Ukrepe, ki zadevajo tako veliko število ljudi, bi po mojem mnenju lahko odredilo samo sodišče. Mogoče je bilo čisto dobro mišljeno, ampak kako se bo to v praksi izvajalo, je lahko težava. In zakaj ta ukrep lahko določi generalni direktor policije, zakaj ne sodišče?
Precej pristojnosti se daje generalnemu direktorju policije. Tu je še kaznovalna politika, ki uvaja možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov.
Spomnim se, da smo imeli v neki civilni zadevi problem, ko je šlo za prisluškovanje. Takrat smo pregledali prakso Evropskega sodišča in ugotovili, da je to mogoče v izjemnih primerih. Tudi Evropsko sodišče to dopušča samo ob dokazni stiski, recimo, če ni drugih dokazov. Tukaj je treba v vsakem posameznem primeru pretehtati, ali je tak poseg dopusten ali ne.
Ali smo zdaj vsi padli pod ta meč – zaradi urejanja zadev v povezavi z romsko skupnostjo v jugovzhodni Sloveniji?
To pravzaprav ni povsem jasno. Nekateri govorijo, da gre za ukrepe za določeno območje samo za določen čas. Drugi pravijo, da to velja za vse. Včasih me to preseneča in se mi zdi malo nenavadno. Sama sem proti preveliki represiji. A policija v kakšnih banalnih zadevah lahko zelo hitro ukrepa, kot je recimo igranje klavirja, medtem ko očitno v teh velikih zadevah, ko so se res izvajala huda kriminalna dejanja, tega do zdaj ni bila sposobna. Verjamem, da so ljudje, ki živijo na tem območju, res ogroženi in obupani. Mi, ki nismo v neposrednem stiku s tem, lažje govorimo o tem. A tudi vstop v stanovanje zaradi odvzema orožja in vsega drugega je bil z vidika varstva ljudi, zdravja, premoženja že prej mogoč. In vprašanje je, če se tista ureditev ni izvajala, ali se ta zdaj bo. Ali bodo res ljudje kaj bolj zaščiteni?
Še eno vprašanje: 37. člen zakona o obrambi in njegova aktivacija, torej vpoklic vojske za pomoč policiji na meji. Eksplicitno je bilo poudarjeno, da vojska ne bo vstopala v romska naselja ali v notranjost države.
Zakon očitno to dopušča, to možnost predvideva. Tukaj gre bolj za politično odločitev po mojem mnenju. Dejansko pravno zapletenega problema tukaj ni. Na koncu bi povzela večkrat citirano misel, ki jo pripisujejo različnim osebam – če bomo žrtvovali svojo svobodo, da si zagotovimo varnost, bomo na koncu ostali brez obojega.
Dragica Wedam Lukič o Šutarjevem zakonu
Oglas