Spremmeba števila podpornikov in nasprontikov evtanazije je po okrajih močno odvisna od izidov lanskega referenduma – primerjava letošnjega in lanskega referenduma po volilnih okrajih

Od referenduma je minilo že par dni in tudi o razlogu za izid je bilo napisano že marsikaj, vendar je večina tega na podlagi mnenj analitikov, malo pa je dejanskih analiz podatkov – sem pa pred par dnevi sem videl objavo, kjer je prikazana močna korelacija med izidom referenduma in deležem desnih volilcev na zadnjih parlamentarnih volitvah.

Odločil sem se narediti pregled sprememb med prejšnjim (evtanazija, 2024) in trenutnim (zppkž) referendumom po volilnih okrajih, v odvisnosti od prejšnje podpore oz. konservativnosti/liberalnosti okraja.

Kot je bilo večkrat omenjeno, je bila na tem referendumu zlasti v mestih, kjer je načeloma podpora evtanaziji/zppkž višja, volilna udeležba nizka, na podeželju pa ravno obratno. Zanimalo me je, kako se je v različnih okoljih spremenilo število volilcev za in proti oziroma bolj podrobno razčlenjena sprememba udeležbe – konkretno sem to preveril v odvisnosti od rezultata prejšnjega referenduma. Ker število upravičencev ni v vseh okrajih enako, sem računal razliko deleža volilcev za vsako od opcij glede na skupno število volilnih upravičencev v okraju, da so podatki po okrajih medsebojno primerljiv.

Slika 1 prikazuje spremembo deleža volilcev ZA in PROTI med prejšnjim in tem referendumom po okrajih, v odvisnosti od rezultata prejšnjega referenduma (delež ZA izmed vseh glasov) v danem okraju. Vidimo lahko, da se je delež volilcev ZA v vseh okrajih zmanjšal, v popvrečju za 3,5%, po drugi strani pa se je delelž volilcev proti povečal v večini okrajev, a ne vseh (v povprečju za 3%) – kar je povzročilo padec zakona. Hkrati sta na sliki prikazani tudi linearni odvisnosti sprememb od prejšnjega izida.

Konservativnost okraja močno vpliva na spremembo deleža volilcev PROTI – v liberalnejših okrajih se ta skoraj ni spremenil ali celo padel (npr. Ljubljana Šiška 1, Ljubljana center, Koper 1), po drugi strani pa je v konservativnejših močno narasel, tudi za do 8% vseh upravičencev (npr. Ivančna gorica, Novo Mesto 1). R^2 linearne regresije je 0.68, torej linearni vpliv prejšnjega izida dobro razloži večji del variance v spremembah. Referendumska kampanja je nasprotnike torej bolj uspešno mobilizirala v konservativnih okrajih. Na sliki 2 so označeni nekateri skrajni ter najbolj izstopajoči okraji. 

Obenem pa so spremebe v deležu ZA precej bolj enakomerne in trend, čeprav obstoječ, skoraj ne vpliva na spremembo. Trend pa tudi tukaj kaže na to, da je kampanja proti zakonu tudi volilce, ki so na lanskem referendumu glasovali za evtanazijo, od podpore novega zakona bolj uspešno odvrnila v konservativnejših okrajih (alternativno, da je kampanja za podporo zakonu bolje uspela ohraniti podpornike v liberalnih).

Od trenda nekateri okraji močno izstopajo, npr. znižanje podpore je še močnejše, kot bi glede na trend moralo biti, v Lenartu, Ormožu in Slovenskih konjicah. Zvišanje deleža nasprotnikov je močno nad trendom v okrajih Ptuj 1 in 3, pod trendom pa je v Tolminu, Ajdovščini in Novi Gorici.

Ob hipotezi, da liberalni volilci niso odšli na volišče zaradi pomanjkanja motivacije ("zakon je padel, ker se podpornikom ni ljubilo iti na volišče" itd.), ali da jih določen delež podpira princip, ne pa tega konkretnega zakona ("zakon je bil slab" argument), bi pričakovali, da je nek specifičen delež preteklih podpornikov ostal doma ali spremenil mnenje. Če hkrati predpostavimo, da bi bil ta delež podoben po vsej državi, bi moral biti padec števila upravičencev, ki so ZA (torej gledano absolutno glede na delež vseh upravičencev), večji v okrajih, kjer je bilo največ podpore na prejšnjem referendumu. Sicer šibek trend na sliki 1 nakazuje ravno obratno (na x-osi sicer ni delež vseh upravičencev, ki so glasovali ZA, temveč izid, torej delež ZA izmed oddanih glasov, vendar pa je oboje močno korelirano). Podoben razmislek o tem, da bi argumenti proti po vsej državi prepričali določen del vseh, ki prej niso bili proti, pokaže, da je izrazit trend spremembe deleža PROTI na grafu ravno obraten od pričakovanega. 

Na sliki 3 so prikazane zgoraj definirane relativne spremembe deležev upravičencev, ki so ZA ali PROTI (sprememba deleža volilnih upravičencev, ki so glasovali ZA, relativno na delež upravičencev, ki je na lrejšnjem referendumu glasoval ZA; in sprememba deleža PROTI, relativno na tiste, ki na prejšnjem niso glasovali PROTI) Oba trenda sta tukaj še močnejša (pri čemer je odvsinost spremembe ZA še vedno šibkejša od tiste PROTI).

Spremembe, prikazane na grafu, in s tem delno tudi rezultat referenduma, najbolje razloži kak dejavnik, zaradi katerega je v konservativnih okrajih povečanje deleža upravičencev PROTI bistveno večje kot v liberalnih, hkrati pa je tam nekoliko večje tudi zmanjšanje deleža upravičencev, ki so ZA – z drugimi besedami, konservativni okraji so postali še bolj konservativni. Do neke mere morda lahko to povzroči vpliv okolja (če ima nekdo, ki ni povsem odločen, okoli sebe veliko nasprotnikov, bo tudi sam postal nasprotnik, in obratno, v okolju z veliko podpornikov, bo ostal podpornik, tudi če sicer ne bi). Po mojem mnenju pa trend kaže zlasti na bistveno večjo uspešnost kampanje nasprotnikov zakona v konservativnih okoljih, specifično zaradi vpliva cerkve (bolj konservativni okraji so tudi bolj ruralni in bolj verni) – ali zaradi neposrednega nagovarjanja volilcev po cerkvah, ali pa zaradi večjega deleža vernih prebivalcev v okrajih, ki že od začetka evtanaziji najbolj nasprotujejo.

Zanima me, kaj mislite o analizi in kako si vi razlagate te trende ter ali imate kakšno razlago za močnejša odstopanja nekaterih okrajev?

Tldr: Število nasprotnikov zakona se je glede na nasprotnike evtanazija z lanskega referenduma bistveno močneje povišalo v najbolj konservativnih volilnih okrajih, kjer jih je bilo že pred tem največ. Padec števila podpornikov je bil v mestih nekoliko manjši kot na podeželju.