V proizvodnem podjetju so zaposlenim ob koncu leta 2024 ob nagradi za poslovno uspešnost izplačali še posebno »nagrado za prisotnost«. A prav ta dodatek je sprožil prijavo in postopek pri Zagovorniku načela enakosti, ki je ugotovil, da so bila merila za dodelitev nagrade diskriminatorna. Nižjo so odmerili zaposlenim, ki so bili med letom odsotni zaradi bolezni, s tem pa so bili nekateri prikrajšani zgolj zaradi osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, invalidnost in starševstvo. Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo je takšno ravnanje prepovedano.

Zaposleni v industrijskem podjetju je Zagovorniku prijavil domnevno diskriminacijo pri nagrajevanju ob koncu leta 2024. Po njegovih navedbah je podjetje vsem zaposlenim izplačalo nagrado iz naslova poslovne uspešnosti v enakem znesku, nato pa je vsak prejel še dodatek: »Nagrado za prisotnost«. Ta nagrada je bila neposredno vezana na bolniške odsotnosti in to za vsak mesec posebej.

45 evrov na mesec, a le če nisi zbolel

Pravila so bila natančno določena: za vsak mesec, ko zaposleni ni bil na bolniški, je prejel 45 evrov, skupaj največ 540 evrov (12 mesecev). Če je delavec v posameznem mesecu zbolel in zato ni prišel na delo, mu nagrada za ta mesec ni pripadala. Skratka, že en sam mesec z bolniško odsotnostjo je pomenil nižjo nagrado.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije potrdil, da je podjetje dejansko ravnalo tako, kot je predstavil prijavitelj. Pri tem je izpostavil tudi pomembno okoliščino, in sicer, da je podjetje je tak sistem uporabljalo kljub temu, da je bilo seznanjeno s sklepom Vrhovnega sodišča iz avgusta 2024, da kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost ne smejo temeljiti na bolniški odsotnosti zaposlenih. Podjetje je napovedalo, da namerava nagrajevanje spremeniti za leto 2025.

Po ugotovitvah Zagovornika je izbrano merilo razlikovalo med zaposlenimi, ki so bili v posameznem mesecu vsaj en dan bolniško odsotni, in tistimi, ki med letom niso zboleli. Takšno razlikovanje pa temelji na osebnih okoliščinah zaposlenih – predvsem na njihovem zdravstvenem stanju oziroma tudi na zdravstvenem stanju njihovih družinskih članov – kar je diskriminatorno.

Zagovornik je poudaril, da so bili nekateri zaposleni prikrajšani zgolj zaradi osebnih okoliščin, povezanih z zdravstvenim stanjem, invalidnostjo in starševstvom, zato gre po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo za diskriminacijo, ki je prepovedana.