Harmonikarji, ki so prišli iz različnih delov države, so zavzeli številne kotičke trga ob Prešernovem spomeniku ter v dobri uri odigrali venček domačih pesmi, ki so jim pritegnili tudi mimoidoči poslušalci. Skladbe, med katerimi so bile V dolini tihi, Na Golici, Veseli Ribn’čan, Čebelar in Večer na Robleku, so se naključno slišale pred maketo mesta Ljubljana, s stopnic pred frančiškansko cerkvijo, pred lekarno, še največ nastopajočih je bilo pred spomenikom, ki so ga obkolili s svojimi instrumenti.
Čeprav je nastop na začetku sovpadel z obiskom dedka Mraza, so harmonikarji različnih generacij kljub nizkim temperaturam z glasbo in petjem vztrajali dobro uro, pri tem so jih spodbujali tudi obiskovalci z različnih koncev Slovenije. Poslušalci so bili iz Ljubljane, z Gorenjske, Dolenjske, Notranjske. Vsi po vrsti so poudarjali, da so prišli podpret slovensko glasbo, čeprav glasba s harmoniko ni edina slovenska glasba, je pa, kot so dejali, tista “ta prava”, “goveja”.
Za nastop so tako nastopajoči kot mimoidoči izvedeli različno, nekateri iz medijev, drugi s Facebooka, tretji od prijateljev. Med najmlajšimi nastopajočimi je bil tudi devetletni deček, ki je “zbor harmonikarjev” prišel podpret s tremi skladbami, ker so se, kot je dejala njegova mama, danes zbrali, da “je Ljubljana že spet slovenska”.
Harmonikarji najstniki se nastopa niso udeležili zaradi državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti, ko so pred 35 leti razglasili rezultat plebiscita o samostojnosti Slovenije, ampak ker takšno glasbo poslušajo že od rojstva. Starejša generacija poslušalcev pa je poudarjala, da tovrstna glasba pritiče današnjemu državnemu prazniku, ker je “to naša dežela, naša glasba in v tem uživajo”.
Kot je pred dnevi za STA povedal pobudnik shoda Silvo Mesojedec, ideja o shodu izhaja iz njegovega obiska prestolnice, kjer je bilo slišati trubače in praktično nič slovenske glasbe, kar se mu zdi nesprejemljivo.
Po njegovih besedah so trubači v centru Ljubljane preglasili osamljenega harmonikarja. Dogajanje je posnel, ob vrnitvi domov pa se mu je utrnila misel, da bi na dan samostojnosti in enotnosti pozval harmonikarje in ostale glasbenike, da obeležijo slovensko glasbo. Kot je še povedal, se mu zdi resnično nedopustno, da v glavnem mestu Slovenije tako turisti kot Slovenci ne slišijo slovenske glasbe.
Množičen odziv javnosti ga je presenetil, preko družbenega omrežja Facebook je bilo namreč preko 1300 delitev objave. “Upam, da smo s tem spodbudili neko samozavest Slovencev, da ne podležemo zgolj tuji glasbi. Vesel sem tudi, da se je odzval Leopold Pungerčar, nečak Lojzeta Slaka,” je povedal in dodal, da naj bo ta večer praznik enotnosti v slovenski glasbi.
Pungerčarju se zdi pomembno vsem tistim, ki prihajajo v Ljubljano v adventnem času, predstaviti slovensko pesem in glasbo. Po njegovih besedah veliko turistov iz raznih koncev sveta iz Slovenije odnaša informacije, fotografije, posnetke in vtise, ki so jih tukaj doživeli. In zdi se mu prav, da odnesejo s seboj informacije in vtise o tem, kakšna je slovenska glasba.
Oba sogovornika upata, da se bo današnji shod v prihodnje uveljavil kot tradicionalni shod slovenske glasbe na ta dan in da bo prazničen dan tako posvečen tudi slovenski glasbi in identiteti.