Banko Slovenije je Dolenc doslej kot namestnik guvernerja vodil dvakrat, skupaj približno 20 mesecev. Foto: BoBo/Borut Živulović
Iz predsedničinega urada so sporočili, da se predsednica republike Nataša Pirc Musar zaveda, da aktualni namestnik guvernerja in viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc še nima zagotovljene podpore koalicije, vendar je prepričana, da je s svojim dosedanjim delom upravičil visoka pričakovanja in zaupanje v svoje delo. Banko Slovenije je doslej kot namestnik guvernerja vodil dvakrat, doslej skupaj približno 20 mesecev.
Kandidat za guvernerja Banke Slovenije je doktor ekonomskih znanosti z dolgoletnimi izkušnjami na področju visokošolskega izobraževanja o financah, makroekonomiji in bančništvu. Njegova poklicna pot obsega delo na ministrstvu za finance, v gospodarstvu ter tudi v poslovnih bankah Abanka Vipa in Deželna banka Slovenije, so navedli v predsedničinem uradu.
Viceguverner Banke Slovenije je prvič postal aprila 2016, z majem 2018 je kot namestnik guvernerja po odstopu takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca prevzel vodenje centralne banke. Nato se je potegoval za mesto guvernerja, a je v DZ-ju dobil le 30 glasov poslancev. Banko Slovenije je vodil vse januarja 2019, ko je guvernersko mesto zasedel Boštjan Vasle. Po izteku prvega viceguvernerskega mandata je Dolenc ostal v Banki Slovenije kot svetovalec.
Viceguverner je nato znova postal jeseni 2022, ko je nasledil viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean, ki jo je DZ na njeno željo razrešil. Tudi Vasle ga je postavil za svojega namestnika in Dolenc vnovič bodi Banko Slovenije od 8. januarja lani, ko se je Vasletu iztekel šestletni mandat.
Dolenc podpore koalicije še nima zagotovljene
Na ponovljeni poziv predsednice za možne kandidate za novega guvernerja je sicer do izteka roka 8. decembra lani prišlo 10 prijav. Predsednica je nato opravila pogovore s prijavljenimi kandidati ter se sestala z vodji poslanskih skupin v DZ-ju, nepovezanima poslancema in predstavnikoma narodnih skupnosti.
Imen možnih kandidatov v uradu predsednice niso razkrili, med tistimi, ki so oddajo kandidature potrdili ali katerih imena so se omenjala v času posvetovanj, so med drugim tudi Dolenc, ob njem pa viceguvernerja Marko Pahor in Milan M. Cvikl ter nekdanji član uprave nekdanje Nove KBM Matej Falatov. Slednji naj bi prišel v ožji izbor in naj bi bil po navedbah nekaterih medijev favorit Gibanja Svobode. A so se vmes pojavili pomisleki, saj ga po poročanju medijev obremenjuje še nepravnomočno zaključen prekrškovni postopek pri Banki Slovenije.
“Falatov je izkušen in strokovno kompetenten bančnik, vendar je skupaj z nekaterimi drugimi posamezniki v sodnem sporu z Banko Slovenije. Te okoliščine pa so neposreden konflikt interesov, dokler sodni spor ne bo pravnomočno zaključen,” so navedli v uradu predsednice. Predsednica republike se ob tem zaveda, da Dolenc še nima zagotovljene podpore koalicije, vendar ocenjuje, da Falatov zaradi konflikta interesov do zaključka sodnega postopka ne more biti kandidat, so dodali.
V postopkih za izbor novega guvernerja je Pirc Musar najprej na to mesto predlagala nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, a ga DZ ni potrdil. V koaliciji so vztrajali pri kandidatki, državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec. Predsednica je nato predlagala še nekaj kandidatov, od katerih pa nihče ni prepričal koalicije, zato se postopki nikoli niso nadaljevali do glasovanja na plenarni seji.
Kandidat v DZ potrebuje 46 poslanskih glasov. Če bo glasovanje uspelo, bo v Banki Slovenije stekel postopek ugotavljanja usklajenosti izvoljenega kandidata z določbami člena zakona o Banki Slovenije glede nezdružljivosti opravljanja funkcij s funkcijo guvernerja. Novega guvernerja bi tako lahko po izračunih urada predsednice republike dobili najprej konec februarja, najpozneje pa konec aprila.
Drenik Bavdek za imenovanje v DZ-ju potrebuje najmanj 60 glasov
Predsednica je ob tem v DZ poslala tudi predlog za novo varuhinjo človekovih pravic – za to funkcijo predlaga Simono Drenik Bavdek, ki je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha. Predsednici republike pri imenovanju varuha človekovih pravic doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin. Tako v DZ ni posredovala kandidature njene favoritke Katarine Bervar Sternad, aktualni namestnici varuha Dijana Možina Zupanc pa ni uspelo čez sito DZ-ja. Zadnjemu kandidatu, ki ga je predstavila, Marku Starmanu, pa je podporo že ob predstavitvi odtegnila koalicija.
Drenik Bavdek za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino, torej najmanj 60 glasov poslank in poslancev. V uradu predsednice republike so pojasnili, da se jo je predsednica odločila predlagati po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema. Predsednica republike ocenjuje, da bi kandidatko lahko podprli tudi v kateri od opozicijskih poslanskih skupin, brez katerih varuhinje ali varuha človekovih pravic v kakršni koli sestavi DZ-ja ni mogoče izvoliti.
Drenik Bavdek je kot kandidatko za varuhinjo predsednici republike predlagal Ernest Petrič, podporo predlogu pa so podali Alenka Šelih, Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in Vlasta Nussdorfer.
Širši javnosti najbolj znana iz prisluškovalne afere
Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno in mednarodno pravo. V dosedanji karieri je bila med drugim vodja tedanjega oddelka za človekove pravice, Svet Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Na Dunaju pa je sodelovala tudi pri predsedovanju Slovenije OVSE-ju v letu 2005. Oktobra 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). V tej instituciji je že dlje časa tudi sopredsedujoča pravni delovni skupini.
Od leta 2020 je pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, kjer je bila ključna pri utrjevanju položaja Varuha kot institucije s statusom A po Pariških načelih Združenih narodov. Je tudi urednica, avtorica ali soavtorica več publikacij Varuha in alternativnih poročil Varuha mednarodnim mehanizmom o stanju človekovih pravic in pravne države v Sloveniji, so še zapisali v uradu predsednice republike. Širši javnosti je sicer najbolj znana iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška pred leti izstopila iz arbitraže s Slovenijo in zaradi katere tudi ne priznava arbitražne sodbe o meji med državama.
Med področji, ki jim želi kot varuhinja človekovih pravic nameniti posebno pozornost, je Drenik Bavdek izpostavila otrokove pravice. Foto: Borut Živulovič/Bobo
“Zaradi novinarskih vprašanj glede njene vloge kot vodje projektne enote za pripravo zagovora Slovenije pred arbitražnim sodiščem in njene vloge kot agentke Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem za določitev stika Slovenije z odprtim morjem in meje med Slovenijo in Hrvaško” so se za pojasnilo glede tega odločili tudi v uradu predsednice. Kot so zapisali, je postopek zaključen od 29. junija 2017, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo, Drenik Bavdek pa je sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje v tej politično izpostavljeni zadevi.
Dodali so, da je arbitražno sodišče v Haagu tedaj presodilo, da njeno ravnanje ni vplivalo na nadaljnje delo sodišča. Prav tako tudi Nacionalni preiskovalni urad v preiskavi, ki jo je vodil v zvezi s tem primerom, pri Drenik Bavdek ni našel dokazov zlorabe položaja in nevestnega dela. Drenik Bavdek je v izjavi ob predlogu, ki ga je podal Petrič, poudarila, da je varuh institucija, ki mora presegati dnevno politiko. Meni, da lahko s svojimi večdesetletnimi izkušnjami na področju varovanja človekovih pravic in širše to pomembno institucijo uspešno vodi ter jo dodatno okrepi.
“Čas, ki ga živimo, potrebuje močno, neodvisno in proaktivno institucijo Varuha človekovih pravic, ki učinkovito in hitro odgovarja na sodobne izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije, umetna inteligenca, dezinformacije, vse večja polarizacija, nestrpnost, strukturna neenakost, migracije, podnebna kriza, varnostnizacija, zagotavljanje človekovih pravic s strani gospodarstva, kriza multilateralizma na evropski in globalni ravni, pa tudi izzivi zagotavljanja dostopnosti zdravstvenih storitev, socialnih služb, vključno z dolgotrajno oskrbo, dolgožive družbe, varnega in zdravega okoljem, različnih manjšin in integracije,” je zapisala v izjavi.
Med področji, ki jim želi nameniti posebno pozornost, je izpostavila otrokove pravice. Kot je pojasnila, se že dlje časa zavzema, da bi v Sloveniji dobili specializiranega Varuha otrokovih pravic, ki bi lahko avtonomno deloval znotraj institucije Varuha. Pomembno se ji zdi okrepiti tudi aktivnosti Varuha na področju izobraževanja in usposabljanja o človekovih pravicah, bolj sistematičnega spremljanja stanja pravne države, presoje vplivov zakonodajnih predlogov na človekove pravice in vlaganja zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče.
Iskanje ustreznih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic traja že dolgo časa, saj predsednica doslej ni uspela ponuditi kandidata oz. kandidatke, ki bi prejel zadostno podporo v poslanskih skupin. Foto: BoBo
Znani tudi trije kandidati za nove ustavne sodnike
Predsednica republike je poleg tega sporočila kanidate za tri nove ustavne sodnike. Za to funkcijo predlaga Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Kek deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Kresal na področju delovnega prava in socialne varnosti, Starman pa na področju varstva narave, okolja in prostora.
Novi ustavni sodniki bodo v primeru izvolitve nadomestili trojico ustavnih sodnikov, ki jim izteče mandat spomladi. Kek in Starman bosta nadomestila Mateja Accetta in KlemnaJakliča, ki jima mandat poteče 26. marca, Kresal pa Rajka Kneza, ki mu funkcija poteče 24. aprila.
Starmana je predlagala Univerza na Primorskem, Kresal pa Grega Strban s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Darja Senčur Peček s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prijava Tamare Kek je osebna.
Po navedbah iz urada predsednice predlog kandidatur upošteva merila, ki jih je predsednica doslej že večkrat javno izpostavila. Poleg tega izbor vključuje strokovnjakinji in strokovnjaka s področij in poklicnih profilov, ki bodo vsebinsko okrepila ustavno sodišče, so izpostavili v sporočilu za javnost.
Po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema predsednica republike pričakuje, da imajo predlagani kandidati med poslankami in poslanci zadostno podporo za izvolitev. V primeru, da kateri izmed predlaganih kandidatov ne bo izvoljen, pa se upošteva drugi odstavek 165. člena ustave. Ta določa, da ustavni sodnik po izteku mandata nadaljuje z opravljanjem funkcije do izvolitve novega sodnika. “To torej pomeni, da v primeru neizvolitve predlaganih kandidatov nadaljujejo s svojim delom dosedanji ustavni sodniki,” so izpostavili v uradu predsednice.
Pirc Musar je predloge za ustavne sodnike že posredovala v državni zbor. O novih ustavnih sodnikih bodo poslanci lahko odločali na redni januarski seji, ki se začenja 26. januarja, so še navedli v uradu predsednice.
Oglas