Sodba se nanaša na primerjavo fotografij evropskega poslanca iz SDS-a Branka Grimsa z družino na Brezjah s fotografijo ministra za propagando nacistične Nemčije Josepha Goebbelsa, je poročala TV Slovenija.
Fotografiji sta bili objavljeni v satirični rubriki Mladinamit pred 15 leti. Sodišče je odločilo, da mora Slovenija Mladini plačati dobrih 15 tisoč evrov, kolikor je znašala odškodnina, ki jo je morala Mladina plačati Branku Grimsu.
Zaradi objave fotografije je Branko Grims tožil Mladino. Večstopenjski sodni proces se je končal s plačilom odškodnine Grimsu in javnim opravičilom. Foto: BoBo/Luka Dakskobler
Repovž: Slovensko sodstvo pretirano ščiti zlasti politike
Odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž je na novinarski konferenci pojasnil, da je članek, ki je izšel pred slabimi 15 leti, šel skozi vse stopnje v slovenskem sodstvu.
“Na uredništvu Mladine smo seveda zadovoljni z razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ker nam je v vseh ključnih točkah, ki smo jih mi zagovarjali, v vseh točkah dalo prav. Bistveno je, da so na Evropskem sodišču za človekove pravice spet, imeli smo pred tem že primer Prijatelj, ugotovili, da slovenska sodišča niso dovolj zvesto tehtala človekovih pravic, zlasti pa ne ponovno pravice do svobode izražanja. Zato je to ne samo za uredništvo Mladine in za slovensko novinarstvo, ampak tudi za družbo kot celoto zelo pomembna zmaga,” je pojasnil Repovž in dodal, da je ESČP že drugič v zadnjih 15 letih ugotovil, da v resnici slovensko sodstvo pretirano ščiti zlasti politike.
Odvetnica Jasna Zakonjšek, ki je vodila proces, je pojasnila, da je ESČP jasno sporočil, da je v demokracijah dopustno politike, ki pač uporabljajo neke metode političnega pridobivanja točk, s tem zelo nazorno soočiti na najrazličnejše načine in da je dopustna v tem pogledu tudi satira.
“To ne pomeni, da je dopustno kar vse povprek nekoga označevati za nacista, ga primerjati, ampak ko gre za politika, ki sam uporablja neke politične metode, ki so bile enake temu, kot so jih uporabljali nacisti, konkretno, izpostavljanje družine v javnosti, zato da se dobijo politične točke, potem je dopustno to tudi na satiričen način,” je dejala Jasna Zakonjšek.
“Če sam pač uporablja te metode in je sam tudi zelo kritičen, ko gre za druge, ne more kar naenkrat dobiti tanke kože in biti občutljiv na svojo čast in dobro ime, ko gre zanj,” je dodala.
Mladini bo sredstva morala povrniti država, medtem ko bo Grims lahko obdržal odškodnino.
“Pred ESČP-jem se obravnavajo tožbe proti državam. Bistvo problema je napačna odločitev slovenskih sodišč, zato mora država plačati. Sodišče prve stopnje je razsodilo v prid Mladini, ampak vse nadaljnje odločitve so bile potem nasprotne in so bile, kot je povedal ESČP, napačne,” je še pojasnila Zakonjšek.
Grims: Odločitev je politična
“Na sodišče sem šel pa iz enega samega razloga, ker to ni šlo individualno zame, ampak je šlo za mojo družino, za otroke,” je v odzivu na odločitev ESČP-ja pojasnil Branko Grims.
“Svoboda izražanja, svoboda govora je individualna človekova pravica. To ni pravica medija, da poliva gnojnico, ampak je individualna človekova pravica,” meni Grims in dodaja, da bi sodišče lahko uporabilo samo svobodo medijev, ki je po njegovih besedah v nekaterih aktih.
“Še pred desetimi leti bi bilo nemogoče, da bi sprejeli kakšno tako sodbo. Takrat, ko se je to zgodilo, sem se pogovarjal z ljudmi, kot je Boštjan M. Zupančič, pa še z nekaterimi, ki so bili neposredno udeleženi v teh procesih na evropski ravni, in so rekli, se ne more zgoditi, da bi rekli, da je utemeljeno ali legalno oz. dopustno, če želite, da se o nekom trdi, da je nacist, če sam nikoli ne reče, da je nacist,” je sodbo komentiral evropski poslanec in poudaril, da ga ESČP ni štel niti kot stranko v postopku. “Odločitev je seveda politična, ni pravna, to je vsiljevanje levičarske ideologije pod krinko lažnega prava,” je dodal.
Po njegovem mnenju odločitev sodišča predstavlja nevaren precedens, saj napade na družinske člane politikov, vključno z otroki, obravnava kot dopustne v okviru svobode izražanja. Sodišče pa se tudi ni vsebinsko opredelilo do varstva pravic otrok in zasebnosti družine ter ni upoštevalo posledic, ki jih je imela objava za mladoletne. Grims je poudaril, da takšna odločitev pomeni “zeleno luč” za diskreditacijo političnih nasprotnikov prek napadov na njihove družine in zasebno življenje, kar je po njegovih besedah ena najbolj nizkotnih oblik političnega obračunavanja in v nasprotju s temeljnimi civilizacijskimi in pravnimi standardi.
Pozval je tudi k nujnim spremembam v evropski pravni praksi, ki bodo dosledno varovale pravico do zasebnosti ter posebej pravice otrok, ne glede na politično pripadnost njihovih staršev, in zagotovile enaka merila pri presoji svobode izražanja.
DNS: Ključna potrditev vloge satire v javnem prostoru
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je odločitev ESČP-ja pozdravilo in poudarilo, da je ESČP že drugič v zadevi, povezani z Mladino, dalo prednost svobodi izražanja pred varstvom ugleda politika, kadar gre za utemeljeno kritiko javnih osebnosti. Sodišče je izrecno zapisalo, da “novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije,” kar je po mnenju DNS-ja ključna potrditev vloge satire v javnem prostoru.
“To je potrditev stališča, ki ga stalno zagovarjamo tudi v društvu novinarjev, hkrati pa poudarjamo tudi odgovornost medijev in spoštovanje etičnih standardov. Čudimo se, da do tega zaključka niso prišla že domača sodišča. Obžalujemo tudi, da je Mladina morala prehoditi tako dolgo sodno pot, ki je za medije, še posebej za manjše, izčrpavajoča, in na koncu svojo pravico do svobode izražanja dosegla šele na ESČP. Borila pa se ni samo zase, ampak tudi za obrambo standardov svobode izražanja v satiričnih rubrikah za vse slovenske medije in novinarje,” so navedli v DNS-ju.
Odločitev ESČP-ja pa je po mnenju DNS-ja pomembno opozorilo slovenskim sodiščem, državi in politiki, da je treba pri tehtanju pravic vedno upoštevati širši politični in družbeni kontekst ter posebno vlogo satire kot oblike legitimne in zaščitene javne kritike.
Levica: zgodba razgalja bistvo SDS
“Sodni primer, ki je moral potovati vse do sodišča v Strasbourgu, je tudi ponovni dokaz dvojnih standardov desnice. Polni besed o svobodi govora, ampak samo za svoje. Ko pa jim kritika in satira nastavi ogledalo, gredo v tožbo. Satira avtoritarce vedno zabode v pravo mesto. Zato jih boli. Zato reagirajo s tožbami, pritiski in napadi na medije. Absurdno, a značilno. SDS medije, ki niso pod njihovo kontrolo, razume kot sovražnike, kritiko kot napad in demokracijo kot nevarnost. Vse, kar ni pod nadzorom, poskušajo utišati z grožnjami, s pritiskom, z zlorabo sodišč, pa je odločitev ESČP-ja. Ta zgodba razgalja bistvo SDS in njene dvojne standarde, v skladu s katerimi svoboda govora velja samo takrat, ko oni napadajo svoje nasprotnike,” je odočitev ESČP komentiral Marko Rusjan iz Levice in poudaril, da gre za pomemben mejnik za demokracijo v Sloveniji.
Kršena določba člena 10 Konvencije o človekovih pravicah
Mladina med drugim navaja, da je ESČP ugotovil, da se je Branko Grims sam s svojo družino izpostavil medijem v političnem kontekstu in da je kritika, na kateri temelji zadevna objava, natančno povezana s političnimi metodami, ki jih je Branko Grims uporabil, ko je izpostavil svojo družino, da bi pridobil politično podporo. Zato ni mogoče trditi, da primerjava fotografij, ki je bila zelo provokativna, ni imela nobene dejanske podlage.
ESČP je tudi navedel, da oblike izražanja ni mogoče ločiti od njenega konteksta in očitnega cilja, saj mora vprašanje, ali publikacija zadeva zadevo javnega pomena, temeljiti na širši oceni vsebine in konteksta publikacije. Naslov in kratek napis pa sta neposredno nad fotografijami jasno nakazovala politično in satirično razsežnost njihove objave.
ESČP je sprejel kot prepričljivo trditev slovenskih sodišč, da povprečni bralec revije Mladina ne bi razumel političnega konteksta zadevnih fotografij in širšega sporočila, ki ga prenašajo. Povprečni bralec satirične publikacije tudi ne razlaga dobesedno, ampak upošteva njeno satirično naravo, ki vsebuje humorne elemente in je namenjena provokaciji in vznemirjanju.
Kar zadeva primerjavo z nemškim nacističnim režimom, pa, kot navaja Mladina, ugotavlja, da primerjave z nemškim nacističnim režimom ne upravičujejo samodejno obsodbe za obrekovanje zaradi posebnega stigmata, ki je povezan z njim, zlasti če obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo takšno primerjavo.
ESČP je poudaril, da je bil v zadevi Wabl proti Avstriji izraz “nacist” uporabljen brez kakršne koli povezave s temeljno razpravo, medtem ko je bila v obravnavani zadevi primerjava z nacističnim politikom Josephom Goebbelsom uporabljena prav zato, da se kritizira uporaba političnih metod, podobnih tistim iz nemškega nacističnega režima, pri stranki SDS, vključno z Brankom Grimsom, vključno z izpostavljanjem družine političnemu diskurzu. ESČŠ še navaja, da je treba opozoriti, da novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije.
ESČP, tako Mladina, je razsodil, da slovenska sodišča “niso prepričljivo dokazala nujne družbene potrebe, da bi zaščita ugleda Branka Grimsa prevladala nad pravico pritožnice do svobode izražanja in splošnim interesom za spodbujanje svobode izražanja, kadar gre za vprašanja javnega interesa.” Zato je bila kršena določba člena 10 Konvencije o človekovih pravicah.
Evropsko sodišče: Slovenija je tedniku Mladina kršila pravico do svobode izražanja
Oglas