Državni zbor je pravkar določil nova pravila igre za politike, a zdi se, da so v mreži ostale prevelike luknje.
Kaj se je spremenilo? Od zdaj naprej predsednik države in župani ne morejo biti ljudje, ki so bili pravnomočno obsojeni na več kot leto dni zapora.
Kje je "ampak"? Poslanci so izjema: Za njih ta pravila ne veljajo, ker se politika ni mogla zmeniti za 2/3 večino. Torej: v parlamentu lahko še vedno sedi nekdo z resno kazensko evidenco.
"Leto dni" je visoka meja: Če si obsojen na 11 mesecev zapora ali pa dobiš visoko denarno kazen zaradi prevare, lahko še vedno mirno kandidiraš za župana.
Pogojne kazni ne štejejo: Če si dobil "pogojno", si v očeh zakona dovolj čist za vodenje občine.
Se vam zdi pošteno, da morajo imeti ljudje na "navadnih" delovnih mestih potrdilo o nekaznovanosti, za vodenje države pa so kriteriji tako ohlapni? Bi morala veljati ničelna toleranca za vse vrste kaznivih dejanj?
Katera večina politikov bi to sprejela?
Če bi želeli zakon, ki dejansko "pomete" s korupcijo in kriminalom v politiki, bi morali uvesti naslednje ukrepe:
Ničelna toleranca (ne glede na višino kazni) Namesto pogoja "več kot eno leto zapora", bi moral zakon določati, da kandidatura ni mogoča za nikogar, ki je bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje (nasilje, korupcija, prevara, gospodarski kriminal). Ni pomembno, ali je kazen denarna, pogojna ali zaporna – dejanje samo po sebi izniči moralno avtoriteto za vodenje.
Obvezno javno razkritje kazenske evidence Vsi kandidati bi morali ob vložitvi kandidature priložiti javno dostopen izpisek iz kazenske evidence. Danes se morajo volivci zanašati na raziskovalno novinarstvo; informacija o tem, za kaj je bil kdo obsojen, bi morala biti na glasovnici ob njegovem imenu.
—
whyisitsoENET
5 comments
Na koncu odločajo ljudje na volitvah. Če se jim zdi kršitev zakona sporna, naj za tega kandidata ne volijo.
Ker je vse farsa. Odloča itak Bruselj ne tej butli
Premalo, preveč lukenj, to je tudi fail Svobode, posebne zahvale pa gredo SDS in NSI.
Ni državniške tradicije, ni razvite demokratične kulture. Zato ni odgovornosti, na nobenem nivoju. Noben ni pristojen, noben nič ne ve in redko kdaj kdo odstopi. Celi sektorji družbe so spolitizirani, ugrabljeni s strani strank, korupcija in nepotizem so povsod. Demokracijo mamo komi 34 let, čeprav je bil v prvi Jugi parlament, je bla to še na pol “fevdalistična”, nemodernizirana država (velika zemljiška posestva, propadla agrarna reforma, malo industrije), potem pa desetletja enostrankarskega sistema (“saj so tudi kradli, ampak so vsaj kej nardil”).
Janša je bil pravnomočno obsojen AMPAK kasneje “Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe prvaka SDS Janeza Janše”, kasneje zastaranje…
Nima veze ali misliš da je bila obsodba pravilna in razveljavitev napačna ALI obsodba napačna in razveljavitev pravilna, dejstvo je da so sodišča en kurac vredna kar se tega tiče…
Aja pa Urška Klakočar Zupančič je bila sodnica, če verjameš da nepristranska brez veze da nadaljujem, lol
Takih primerov je neskončno, pa ne samo glede politike, CSD, pravo, gospodarstvo,… pri nas je pravo/sodstvo bolj zato da filajo proračun/se delajo da delajo, kot pa za pravico in pravo.
Jah, če bi verjel v nepristranskost in pravičnost sodišč sem takoj za, ker ne sem ostro proti.