Jantarna ploščica z reliefom psičke z dvema mladičema. Foto: Bine Kovačič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Nakit je imel sprva popolnoma drugačen pomen, kot ga ima zdaj, ko je njegov glavni smisel okraševanje. Prvotna uporaba dodatkov je bila predvsem praktična (spenjanje pokrival in zaščita pred zlimi duhovi) in enostavna. Ploščat preluknjan kamen se je uporabljal kot amulet in hkrati kot nakit. Razvoj oblik se spreminja istočasno z razvojem človeka. Enostavne oblike predmetov, ki jih je človek pobiral v naravi in se z njimi krasil, so se razvijale v umetelno izdelane modne dodatke, ki so jih nosili tako ženske kot moški ter tudi otroci. Skozi vsa zgodovinska obdobja je imelo krašenje svoj posebni pomen.
Oglas
V rubriki Doma v muzeju v sodelovanju s številnimi slovenskimi muzeji in galerijami predstavljamo zgodbe najrazličnejših muzejskih predmetov. Tokrat predstavljamo nakit iz Petovione.
Ves čas se pojavljajo nakitne oblike, ki se z različicami uporabljajo v isti namen. Tako poznamo nakit glave: igle lasnice, lasni in obsenčni obročki, uhani in diademi; nakit vratu: ovratnice, ogrlice in verižice ter obeski; nakit rok: nadlahtnice, zapestnice in prstani; ter nakit nog: nanožnice. Ta nakit se imenuje tudi nakit telesa, saj ga nosimo v neposrednem stiku z njim. Poznamo pa tudi nakit obleke, ki je imel in ima delno tudi še danes predvsem uporabno funkcijo: z ličnimi fibulami, okrasnimi zaponkami, so si spenjali obleke, ogrinjala, obenem pa so predstavljale tudi določen okras. Enako velja tudi za igle in pasne spone, ki so pogosto skupaj s pasnimi jezički in tudi različnimi zakovicami na samem pasu.
Posebej zgovorni prav pridatki v grobovih
Skozi vsa zgodovinska časovna obdobja so k pokojnemu položili v grob tudi njegove osebne predmete, ki naj bi jih potreboval tudi v posmrtnem življenju ali pa so mu bili posebno dragi. Tako nam o samem življenju oziroma nošenju nakita povedo največ prav pridatki v grobovih, za posamezna obdobja lahko celo rekonstruiramo nošo z nakitom telesa in obleke. Nakit predstavlja tudi statusno mesto pokojnega na družbeni lestvici, kar je večkrat razvidno po grobnih pridatkih. Nakit se v dolgih stoletjih ni bistveno spreminjal, menjaval se je samo njegov pomen, od amuleta do okrasnega predmeta.
Jantarni prstan z upodobitvijo ležečega psa. Foto: Bine Kovačič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Rimska Petoviona (Colonia Ulpia Traiana Poetovio)
Ptuj je danes mesto na severovzhodu Slovenije, ob vznožju Slovenskih goric, ki je ohranilo videz in razporeditev srednjeveškega mesta. Ugodna lega v dolini med Slovenskimi goricami in Halozami, na križišču pomembnih vodnih in kopenskih poti, ob glavni trgovski poti, imenovani jantarna pot, ki je vodila od Baltika do Sredozemskega morja, je odločilno vplivala na začetek in razvoj prazgodovinske naselbine. Gospodarske dejavnosti so bile v Petovioni prisotne zelo zgodaj. Kmalu po prihodu Rimljanov je Petoviona postala eno največjih središč v Panoniji. Promet je bil v Petovioni in skozi njo od prazgodovine do rimskih časov, od 1. do 5. stoletja, zelo živahen, kar potrjujejo vojaški, trgovski in upravni stiki z bližnjimi mesti in daljno okolico. Ob cesti so bile velike lončarsko-opekarske obrtniške delavnice, ki so bile od ceste odvisne zaradi oskrbe s surovinami in potovanja skupin vozov, ki so prevažali lokalno blago v bližnje in daljne kraje. V petovionskih delavnicah so izdelali marsikatero jagodo iz steklene paste, medtem ko najdbe livarskih lončkov dokazujejo, da so predmete odlivali tudi iz brona in drugih kovin. Poleg orodja in orožja so izdelovali še okrasne predmete in nakit.
Jantarna skrinjica za nakit. Foto: Bine Kovačič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Rumeno zlato iz Petovione
Jantarne igralne kocke. Foto: Boris Farič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Petoviona sodi med pomembna najdišča, bogata s predmeti iz jantarja (okamnela smola iglavcev iz terciarja, navadno svetlo rumene do črnorjave barve). Številne dobro datirane najdbe kažejo, da je bil jantar na vrhuncu svoje priljubljenosti v času zgodnjega cesarstva, od 1. do začetka 3. stoletja našega štetja. Večinoma je bil najden kot pridatek v grobovih ali ob njih; nekatere najdbe so naključne.
Stari Rimljani so bili zelo verni. Jantar je vseboval dušo, varoval je čistost, povezoval kozmične sile in pozitivno, pomirjujoče vplival na tistega, ki ga je nosil. Jantarne predmete so uporabljali v vsakdanjem življenju, po smrti pa so služili kot zaščita pokojnikove duše v temnem podzemlju, polnem zla. Želod, fige in datlji imajo erotični simbolni pomen, granatno jabolko s tisočerimi semeni pa je prava podoba obilja in plodnosti ter tudi zagotovilo za nezlomljiv življenjski krog.
Predebeli prstani, da bi jih nosili ves čas
Najštevilčnejše so jantarne jagode, različnih oblik, preproste ali okrašene z vrezi, ter obeski, igle in šivanke. Jantarni prstani s podobami Amorja in Psihe, psa in različnih ženskih obličij so izdelani v slogu delavnic iz Ogleja (Aquileia). Pes ni predstavljen le kot človekov zvesti spremljevalec, ki se od svojega gospodarja ne more ločiti niti v primeru smrti, temveč tudi kot buden varuh, ki takoj prežene zle duhove. Prstani so večinoma zelo debeli in kot taki niso bili primerni za nošenje. V času življenja si ga je lastnica nataknila le zvečer, pred spanjem, z namenom, da bi se zaščitila pred nočnimi morami; enak pomen ima tak prstan tudi v posmrtnem življenju.
Jantarna steklenička – dišavnica. Foto: Bine Kovačič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Jantarna preslica
Med predmeti, za katere so prinašali jantar z Baltika, se pojavlja večje število jantarnih jagod, nanizanih na bronasto iglo, imenovano preslica. Predenje je imelo pomembno vlogo v življenju žensk v antičnem svetu, simbolizira vlogo pokojne ženske, ki jo je imela kot mati in glava družine. Kaže na vlogo matere, ki prinaša življenje in ohranja življenjske niti, povezane s svojo družino, tudi po tem, ko je umrla. Figura pečene goske in ribe na pladnju je skoraj zagotovo povezana z običajem polaganja hrane v grob; simbolično predstavlja darove za dušo pokojnika, kar potrjuje tudi lovorjev list, simbol nesmrtnosti.
Dvojni grob z jantarjem s Hajdine
Eden najbogatejših grobov glede na jantarne grobne pridatke je bil najden leta 1973 na Zgornji Hajdini. V tem dvojnem grobu v sarkofagu so bili poleg običajnih predmetov (dve bronasti šivanki, dva koščena glavnika), položenih ob pokojnika, še knjižica iz kosti, drobne koščene paličice, neobdelan kos jantarja in različni jantarni prstani, okrašeni z reliefi. Motiv z upodobitvijo ženske glave se v grobovih iz Petovione večkrat ponovi, prav tako motiv ležečega psa in rebrasti prstani. V grob sta bili pridani tudi dve ploščici, od katerih je ena okrašena z graviranimi vrezi in drobnimi luknjicami in je bila nekoč del okrašenega glavnika, na drugi pa je reliefno upodobljena ležeča psica z dvema mladičema. Posebnost tega groba so tri kocke z vrezanimi pikami. Jantarna skrinjica s pokrovom je okrašena z rastlinsko kito, ki ima v sredini zadnje stene lik Meduze. V notranjosti je na sredini stebriček; najverjetneje so v skrinjici hranili tri prstane iz opala. Umrlima je bila priložena tudi jantarna steklenička – dišavnica z dvema ročajema, čepkom in podstavkom; na sprednji strani jo ovija list. Tudi v tem grobu so jantarne školjke, preslice in jagode, ki so pogost pridatek v petovionskih grobovih.
Jantarna preslica. Foto: Bine Kovačič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Rimska Petoviona in njeno bogastvo se odraža tudi v številnih grobovih, v katerih so najdeni jantarni grobni pridatki, kot so elegantno oblikovani prstani s portreti žensk in ležečega psa, veliko število jantarnih preslic, igel in predmetov, ki se uporabljajo v kozmetiki.
Trgovina s temi predmeti, ki so tesno povezani z izdelki, izdelanimi v delavnicah v Akvileji, je bila uspešna od 1. do 3. stoletja; trgovina z drugim blagom to samo potrjuje. Po drugi strani pa bi nedokončani kosi jantarja morda lahko razkrili še nedokazane dejavnosti obrtne proizvodnje.
Jantar iz groba, najdenega na Hajdini leta 1973. Foto Bine Kovačič, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož)
*Mojca Vomer Gojkovič je muzejska svetnica v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož
Oglas