Newyorška borza vrednostnih papirjev kljub rekordno nizki stopnji potrošniškega zaupanja slavi nov rekord indeksa Dow Jones, ki je petkovo trgovanje končal pri vrednosti 50479 točk. Na tedenski ravni se je zvišal za dobra dva odstotka. Širši indeksa S &P 500 je od ponedeljka do petka pridobil 0,9 odstotka, tako da je na tedenski ravni napredoval že osmič zapored (največ po koncu leta 2023). Foto: Reuters/MMC
Nvidia je v četrtletju do 26. aprila svoje prihodke povečala za izjemnih 85 odstotkov, na 81,6 milijarde dolarjev. Tudi dobiček se je zvišal močneje od pričakovanj, toda vseeno so delnice v četrtek in tudi v petek izgubljale. Očitno so številni verjeli, da bi lahko Nvidia še precej močneje presegla pričakovanja. Foto: Reuters
Sloviti indeks Dow Jones je teden končal pri 50479 točkah, kar je nov rekord. Na drugi strani je ameriški indeks zaupanja potrošnikov (po meritvah Univerze Michigan) konec maja predvsem zaradi visokih cen energentov nazadoval z aprilskih 49,8 na 44,8 točke, kar je nova najnižja vrednost v zgodovini indeksa. Da spremljamo dva različna svetova, gre zasluga predvsem neverjetnemu razmahu umetne inteligence in dobičkom tehnoloških podjetij. V sredo je četrtletne rezultate objavil razvijalec čipov Nvidia. Številke so bleščeče, trimesečni prihodki so dosegli 81,62 milijarde dolarjev, kar je osupljivih 85 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Tudi dobiček je pozitivno presenetil analitike, prav tako napovedi za tekoče četrtletje. Poleg tega je Nvidia zvišala četrtletno dividendo na 0,25 dolarja za delnico. Izvršni direktor Jensen Huang je poudaril, da je rast povpraševanja po UI-čipih eksponentna.
Oglas
Kaj pa Iran, carine in Trump?
Kljub vsemu so Nvidiine delnice po objavi rezultatov zdrsnile tako v četrtek kot v petek. Očitno so bile vse te sijajne številke že vgrajene v ceno delnic. Ker so številni vlagatelji na polno investirani (raven denarnih rezerv se je močno zmanjšala), preprosto ni več “goriva”, da bi podjetja, kot je Nvidia, ki je že zdaj vredna skoraj 5,5 bilijona dolarjev, dosegala nove in nove rekorde. Še nekaj svaril je, da borze prezirajo vsa tveganja in da bi vlagatelji morali poslovanje podjetij, označeno s kratico EBITDA (Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation, and Amortization), presojati tudi skozi oči Irana, carin in muhavosti Donalda Trumpa (Earnings Before Iran, Tariffs and Donald Announcements). Posledice vojne v Iranu bodo namreč še udarile, sploh ko bo pomanjkanje nafte (Hormuška ožina je še vedno bolj kot ne zaprta) postalo resna težava.
Walmart je poročal o sedemodstotnem porastu četrtletnih prihodkov, vendar je bil zaradi inflacije, ki jo potrošniki še kako čutijo, nekoliko črnogled glede prihodnjega poslovanja. Delnice so dan po objavi poslovnih rezultatov padle za sedem odstotkov in bile tudi v petek v rdečem območju. Foto: EPA
Orjaški ameriški dolg in orjaške UI-investicije
Inflacija se povečuje, centralne banke v teh razmerah ne bodo zniževale obrestnih mer, ampak prej zviševale. V ZDA se že bojijo doktrine “higher for longer”, da bi torej Fed dlje od želja finančnih trgov obresti držal na visokih ravneh. Donosnosti obveznic so medtem vse višje, kar otežuje novo zadolževanje. Vlagatelji so ZDA, kjer se javni dolg približuje 40 bilijonom dolarjev, pripravljeni posojati le z določeno premijo, torej po višjih obrestnih merah. Naraščanje obrestnih mer tudi ni dobra novica za tehnološka podjetja, ki silovito vlagajo v podatkovne centre, oziroma vso infrastrukturo, ki poganja umetno inteligenco. Podjetja vse to financirajo z dolgom, ne z lastniškim kapitalom. V celotnem kolaču dolga z investicijsko oceno imajo UI-podjetja že 14-odstotni delež.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
50.479 točk (+2,1 %)
S & P 500 (New York)
7.473 točk (+0,9 %)
NASDAQ (New York)26.402 točk (+0,5 %)STOXX 600 (Evropa)
625 točk (+3,0 %)
DAX (Frankfurt)
24.888 točk (+3,9 %)
Nikkei (Tokio)63.339 točk (+3,1 %)SBITOP (Ljubljana)2.987 točk (-0,3 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,46 % (-13 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,56 % (-3 baz. točke)dolarski indeks97,8 točke (-0,7 %)EUR/USD
1,1612 (-0,1 %)
bitcoin
75,500 USD (-4,0 %)
nafta brent
103,9 USD (-5,1 %)
zlato4.516 USD (-1,1 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,603 %; 2,181 %
Indeks SBI TOP se je v zadnjem tednu znižal za tretjino odstotka, tako da ostaja tik pod rekordno vrednostjo. NLB-jeve delnice so se pocenile za 2,2 odstotka. Kar nekaj podjetij iz prve kotacije je objavilo četrtletne rezultate. Sava Re je imela v prvem četrtletju nekaj več (32,2 milijona evrov) čistega dobička, medtem ko se je ta pri Triglavu zmanjšal za 14 odstotkov, na 39,8 milijona evrov. Tudi Cinkarna Celje je objavila rezultate. V prvem trimesečju, ki so ga zaznamovale zahtevne razmere na trgu, je imela Cinkarna za 54 odstotkov nižji dobiček iz poslovanja. Foto: BoBo
Delnice kvantnega računalništva letijo v nebo
Navdušenje je v zadnjih dneh zajelo tudi sektor kvantnega računalništva, potem ko je Wall Street Journal poročal, da bo ameriška vlada dodelila dve milijardi dolarjev nepovratnih sredstev devetim podjetjem za kvantno računalništvo, v zameno pa v vseh prevzema lastniške deleže. To je nov dokaz, kako ameriška vlada obravnava kvantno računalništvo kot ključno tehnologijo nacionalne varnosti. Delnice v tem sektorju so v drugi polovici tedna podivjale, tečaj Rigettija se je zvišal za približno 50 odstotkov. Ob tem velja spomniti, kaj se je dogajalo z Intelom. Lani avgusta je Trumpova administracija prevzela 10-odstotni lastniški delež v podjetju, Intelove delnice pa so se od takrat z 20 dolarjev izstrelile na 120 dolarjev!
Prihaja SPCX, vrednost “projekta” vsaj 1,7 bilijona dolarjev
In ko smo ravno pri vesoljskem besednjaku: SpaceX je tudi uradno vložil zahtevo za prvo javno ponudbo delnic (IPO) na borzi Nasdaq. Delnice bodo začele kotirati 12. junija pod oznako SPCX, pričakovati je, da bo podjetje zbralo 80 milijard dolarjev kapitala in bo ovrednoteno na 1,7 bilijona dolarjev. S tem bi gladko dobili nov rekorden IPO, mnogo večji od IPO-ja Saudia Aramca leta 2019 (26 milijard dolarjev). Hkrati utegne Elon Musk kmalu postati prvi Zemljan s premoženjem 1000 milijard (en bilijon) dolarjev. Kot velevajo pravila, mora zdaj SpaceX poročati o poslovnih rezultatih in pred dnevi je postalo znano, da so njegovi prihodki v letu 2025 porasli za 33 odstotkov (v primerjavi z 2024), na 18.7 milijarde dolarjev.
Frankfurtska borza je v primerjavi z newyorško vse bolj obrobna. “Zdi se, kot da se svet premika naprej, medtem ko se Nemci še vedno prepiramo o delovnem času, stroških receptov in ali naj podaljšamo ukrepe za cenejše gorivo. To se zrcali tudi na borzi, ki zaostaja za ameriško, celoten nemški trg pa je vreden manj kot vsako od štirih največjih ameriških podjetij po tržni kapitalizaciji (Nvidia, Alphabet, Microsoft, Apple),” je zapisal Holger Zschäpitz (Die Welt).
Oglas