V obsežnem intervjuju za Politico je ameriški predsednik Donald Trump znova dvignil prah – tokrat se je spravil na evropske prestolnice. Evropo je označil za »propadajočo skupino držav«, njene voditelje pa za »šibke« in preveč obremenjene s politično korektnostjo. Jasno je namignil tudi, da se namerava še bolj vpletati v evropsko politiko in podpirati politike, ki so mu ideološko blizu.

Trumpovi ostri komentarji prihajajo v času občutljivih pogajanj o koncu vojne v Ukrajini, ko v Evropi narašča strah, da bi ZDA pod njegovim vodstvom opustile podporo Kijevu. V intervjuju ni ponudil nobenega zagotovila, nasprotno – ocenil je, da je Rusija »očitno v močnejšem položaju« kot Ukrajina. Razkril je, da je pripravil nov osnutek mirovnega načrta, ki naj bi se nekaterim ukrajinskim uradnikom zdel sprejemljiv, a ga ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še ni prebral. »Lepo bi bilo, če bi ga prebral,« je pripomnil. Evropskim voditeljem pri iskanju miru ne zaupa pretirano: »Govorijo, a ničesar ne dosežejo, vojna pa se samo nadaljuje in nadaljuje.« Trump je znova pozval k novim volitvam v Ukrajini: »Tam že dolgo ni bilo volitev. Govorijo o demokraciji, a prihaja do točke, ko to ni več demokracija.«

Ostro se je lotil tudi evropske migracijske politike. Za mesta, kot sta London in Pariz, pravi, da »pokajo po šivih« zaradi priseljevanja z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Če Evropa ne spremeni politike na mejah, nekaterih držav po njegovem mnenju »ne bo več možno šteti za življenjsko sposobne«. Z zelo zaostreno retoriko je izpostavil londonskega župana Sadiqa Khana, sina pakistanskih priseljencev in prvega muslimanskega župana britanske prestolnice. Označil ga je za »katastrofo« in dejal: »Izvoljen je, ker je iz tujine prišlo toliko ljudi. Zdaj glasujejo zanj.«

»Podpiral sem ljudi, ki jih veliko Evropejcev ne mara.« Spomnil je, da je že podprl madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki ga občuduje predvsem zaradi njegove politike strogega nadzora meja. FOTO: Jonathan Ernst Reuters

»Podpiral sem ljudi, ki jih veliko Evropejcev ne mara.« Spomnil je, da je že podprl madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki ga občuduje predvsem zaradi njegove politike strogega nadzora meja. FOTO: Jonathan Ernst Reuters

Čeprav je predsednik Evropskega sveta António Costa Washington že opozoril, da se zavezniki ne smejo vmešavati v notranjo politiko drug drugega, je Trump napovedal, da bo še naprej podpiral svoje favorite na evropskih volitvah – kljub morebitnim diplomatskim napetostim. »Podpiral bi jih,« je dejal. »Podpiral sem ljudi, ki jih veliko Evropejcev ne mara.« Spomnil je, da je že podprl madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki ga občuduje predvsem zaradi njegove politike strogega nadzora meja.

Zdravstvena politika? »Ne dramatizirajte«

Ko je pogovor nanesel na domače razmere, je Trump gospodarstvu podelil najvišjo možno oceno. Čeprav se volivci pritožujejo zaradi draginje, je vztrajal, da cene padajo: »Vse cene padajo. Vse gre dol.« Obenem je priznal, da bo pri izbiri novega predsednika ameriške centralne banke (Fed) ključni kriterij podpora takojšnjemu znižanju obrestnih mer. Na vprašanje, ali je to zanj »lakmusov test«, je odgovoril preprosto: »Da.«

Zdravstvena politika ostaja nejasna. Ob izteku višjih subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru Obamacare bo veliko Američanom grozila podražitev premij, a Trump ni želel jasno povedati, ali bi podprl začasno podaljšanje teh subvencij: »Ne vem. Bomo videli,« je dejal in hitro preusmeril pozornost s kritiko na demokratsko stranko. Ko so ga spomnili, da ljudje ravno zdaj kupujejo darila in delajo družinske proračune za leto 2026 v negotovosti glede zdravstvenih stroškov, je odvrnil: »Ne dramatizirajte. Ne bodite dramatični.«

Vrhovno sodišče in državljanstvo ob rojstvu

Velik del njegove agende je trenutno v rokah vrhovnega sodišča ZDA, kjer ima konservativni tabor večino. Sodišče je nedavno odločilo, da bo obravnavalo ustavnost t. i. rojstnega državljanstva – samodejne podelitve državljanstva vsem, ki se rodijo na ameriških tleh. Trump želi to pravico omejiti in pravi, da bi bilo »pogubno«, če bi mu sodišče to preprečilo. Še vedno računa na podporo najstarejših konservativnih sodnikov Samuela Alita (75) in Clarencea Thomasa (77). Idej o njuni upokojitvi ne podpira: »Upam, da ostaneta, ker mislim, da sta fantastična.«

S tem intervjujem je Trump še enkrat pokazal, da želi preoblikovati ne le ameriško, ampak tudi evropsko politično sceno – od vojne v Ukrajini in migracij do gospodarstva in vrhovnega sodišča. Pri tem pa jasno sporoča: kompromis ni v njegovem slogu.