V krščanski ikonografiji je Sveti duh upodobljen kot bel golob. Foto: Pixabay
Po učenju Katoliške cerkve Sveti duh skupaj z Očetom in Sinom tvori Sveto trojico, ki predstavlja enega Boga v treh različnih naravah.
Oglas
Po binkoštih, pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti, se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma začetka adventa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem praznujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan. Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v omenjenih državah, namreč binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dni.
Zaradi praznika v sosednjih državah se v nedeljo in v ponedeljek pričakuje povečan promet od Hrvaške proti Avstriji in Italiji.
V pravoslavnih cerkvah praznujejo na 50. dan po veliki noči praznik Svete trojice, praznik Svetega duha pa šele naslednji (51.) dan.
Oglas