Papež Leon XIV. med podpisom svoje enciklike Magnifica Humanitas. Foto: Reuters
Da Cerkev ves čas svojega obstoja ni obsodila suženjstva “predstavlja rano v krščanskem spominu,” je zapisal.
Oglas
Pretekli papež so se sicer že opravičili za vpletenost kristjanov v transatlantski trgovini s sužnji, noben izmed njih pa ni javno priznal, kaj šele da bi se za to opravičil, vloge, ki so jo pretekli papeži sami igrali s tem, ko so evropskim voditeljem podeljevali izrecno pravico do podreditve in zasužnjevanja “nevernikov”, poroča Associated Press.
Družina Leona XIV., prvega papeža, rojenega v ZDA, vključuje tako sužnje kot lastnike sužnjev. Za vlogo Cerkve v suženjstvu se je opravičil v svoji prvi encikliki, imenovani Magnifica Humanitas (Veličastno človeštvo).
Papež je vprašanje suženjstva povezal z osnovno temo enciklike, vse večjega zanašanja na umetno inteligenco. Omenil je nove oblike suženjstva in kolonializma, ki ju spodbuja digitalna revolucija, kot je neregulirano delo, ki ga zahteva pridobivanje redkih rudnin, potrebnih za izdelavo čipov za umetno inteligenco.
Z obsodbo in opravičilom suženjstva se je papež odzval na večdesetletne pozive temnopoltih ameriških katolikov, aktivistov in akademikov, naj se Vatikan odkupi za svojo vlogo v trgovanju z ljudmi v času kolonializma.
Sorodna novica
Papež Leon XIV. v svoji prvi encikliki poziva k strožjemu nadzoru nad umetno inteligenco
“Nemogoče je ne čutiti globoke žalosti, ko razmišljaš o izjemnem trpljenju in ponižanju, ki ga je tako veliko ljudi trpelo v ostrem nasprotju z njihovim neizmernim dostojanstvom kot ljudi, ki jih Gospod neskončno ljubi,” je zapisal papež. “Zaradi tega v imenu Cerkve iskreno prosim za odpuščanje,” je dodal.
Vatikan je evropskim vladarjem dodeljeval pravico do zasužnjevanja
Vatikan je sicer vztrajal, da je vedno spoštoval dostojanstvo vseh ljudi kot otrok Boga, a niz direktiv Vatikana iz 15. stoletja je portugalskim vladarjem dodeljeval pravico do osvajanja Afrike in Amerik ter zasužnjevanja nekristjanov.
Leta 1452 je papež Nikolaj V. izdal papeško bulo Dum Diversas, s katero je portugalskemu kralju in njegovim naslednikom podelil pravico do “vdora, osvojitve, boja in podreditve” ter do prevzema vsega premoženja, vključno z zemljo, “Saracenov, poganov in drugih nevernikov ter sovražnikov v imenu Kristusa” kjer koli.
Bula je dala Portugalcem dovoljenje, da bi te ljudi spravil v “trajno suženjstvo”.
Ta bula in naslednja, ki je sledila čez tri leta, sta bili osnova Doktrine odkritja, ideje, ki je legitimizirala kolonialne osvojitve zemlje v Afriki in Amerikah.
Dovoljenje, ki ga je Portugalcem podal papež Nikolaj V., so pozneje potrdili oziroma obnovili papež Kalist III. leta 1456, Papež Sikst IV. leta 1481 in papež Leon X. leta 1514, pravi jezuitski duhovnik in avtor knjige o zgodovini suženjstva in odprave suženjstva v katoliški Cerkvi Cristopher J. Kellerman.
Španski kralji so medtem pravice dobili za Ameriki.
Leta 2023 je Vatikan uradno zavrnil Doktrino odkritja, ni pa uradno razveljavil, se odpovedal, ali zavrnil samih bul. Vatikan vztraja, da je kasnejša bula iz leta 1537 potrdila, da avtohtonim prebivalcem ne bi smela biti odvzeta svoboda ali lastništvo premoženja in da se jih ne sme zasužnjiti.
V svoji encikliki je papež Leon XIV. spomnil, da je bil papež Leon XIII. prvi papež, ki je izrecno obsodil suženjstvo leta 1888, čeprav je to storil dolgo po tem, ko so številne države suženjstvo že odpravile. Pred tem, tudi v srednjem veku, so imeli tudi cerkvene institucije svoje sužnje.
Leta 1985 je takratni papež Janez Pavel II. prosil Afričane za odpuščanje zaradi trgovine s sužnji v imenu kristjanov, ki so v njej sodelovali, ni pa prosil odpuščanja tudi zaradi vloge papežev v trgovini z ljudmi.
Oglas