Odbor DZ-ja za pravosodje je potrdil novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Foto: DZ/Matija Sušnik
V novi koaliciji želijo s spremembami zakona o parlamentarni preiskavi preprečiti zlorabe parlamentarne preiskave, kot se je to na primer po njihovem mnenju zgodilo ob uvedbi preiskave nekdanjega predsednika uprave Gen-I-ja in odhajajočega premierja Roberta Goloba, ko si je Svoboda uzurpirala komisijo in imenovala svojega predsednika, ki potem ni skliceval sej preiskovalke. Prav tako želijo urediti tudi področje izločevanja poslancev, ki se jim dodeli status preiskovancev, s tem pa ne morejo sodelovati v komisiji, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.
Oglas
Po predlogu novele bi lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom pa bi lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec. V zdaj veljavnem zakonu lahko to poleg Sodnega sveta storijo še najmanj tretjina vseh poslancev, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave.
Mojškerc: Odpravljamo možnost blokiranja
Zoran Mojškerc (SDS) je v imenu predlagateljev poudaril, da tako odpravljajo možnost širokega in množičnega blokiranja parlamentarne preiskave, predlog pa še vedno omogoča nadzor ustavnega sodišča v primerih, ko bi preiskava lahko posegla v neodvisnost sodstva ali državnega tožilstva, kot je določilo ustavno sodišče. “S tem se ohranja ravnotežje med parlamentarno preiskavo in načelom delitve oblasti,” je prepričan.
Tacer Perlin: Omejuje se dostop do ustavne kontrole
V Svobodi pa so po besedah Lucije Tacer Perlin prepričani, da se s tem “omejuje dostop do ustavnosodne kontrole vsebine parlamentarne preiskave”, ki jo je uvedla novela iz leta 2024 na predlog tedanje predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič. Da ne vidi utemeljenega razloga za tako oženje in da to ni ustavno sorazmerno z zelo širokimi možnostmi nadzora parlamentarne preiskave, je poudarila tudi Tina Brecelj (Levica, Vesna).
V opoziciji so opozorili tudi, da bi bilo bolj primerno, da se pristojnost ustavne presoje namesto generalnemu državnemu tožilcu dodeli Državnotožilskemu svetu, kot velja zdaj in kar so predlagali tudi v omenjenem svetu.
Upravni spor ni enakovreden ustavni presoji
Upravni spor, kot je predviden, po opozorilu Tacer Perlin ni enakovredna alternativa ustavni presoji, saj bi bila tožba mogoča šele po koncu preiskave. V opoziciji so opozorili, da se preiskave pogosto ne zaključijo in da v tem primeru posamezniki ne bodo imeli sodnega varstva. “To je dokaz, kako se bo ta oblast obnašala do človekovih pravic,” je ocenila Tacer Perlin.
Opozicija je bila kritična tudi do predloga spremembe ureditve delovanja preiskovalne komisije v primeru izločitve poslancev. Kot je opozorila Tacer Perlin, se odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo, kar pa je v neskladju z že sprejeto odločitvijo ustavnega sodišča.
Po navedbah Andreje Katič (SD) novela ni usmerjena v učinkovitejše izvajanje ustavno določenega nadzora, temveč pomeni “predvsem njegovo omejevanje in procesno blokiranje”. Spremembe bodo oslabile funkcijo nadzora DZ-ja, predvsem vsakokratne parlamentarne opozicijske manjšine, meni.
Bi ustavno sodišče zakon razveljavilo?
Po mnenju opozicije bo novela, če bo sprejeta, na ustavnem sodišču razveljavljena.
Lena Grgurevič (Svoboda) je zato poslance iz vrst Demokratov in Resni.ce pozvala, naj se držijo predvolilnih obljub, in ne podprejo neustavnih predlogov. Ob tem sta se s predsedujočo odboru Anjo Bah Žibert (SDS) zapletli v polemiko, Bah Žibert je poslanki Svobode izrekla tri opomine in ji odvzela besedo. V nadaljevanju je odbor tudi izglasoval, da se Grgurevič odvzame besedo, ker ni sledila poslovniku DZ-ja, je kršila dnevni red in žalila poslance.
V koalicijskih vrstah pa so predlog novele branili. Po besedah Barbare Levstik Šega (Demokrati) je treba iskati ravnotežje med sodnim varstvom in učinkovitim delovanjem parlamentarne preiskave. Predlog novele ohranja sodno varstvo tam, kjer ga je zahtevalo ustavno sodišče, obenem pa ohranja učinkovitost, je dejala.
Tudi Katja Kokot (Resnica) je ocenila, da je zdaj veljavna možnost ustavne presoje služila zavlačevanju postopkov parlamentarne preiskave. S predlogom novele se po njenem mnenju “omejuje možnost mahinacij preprečevanja preiskovalk”, omogoča pa se zaščita tistih, ki menijo, da so krivično preiskovani.
Odbor je zavrnil vsa dopolnila na predlog Svobode, s katerimi so predlagali črtanje ključnih rešitev. Sprejel pa je dopolnilo predlagateljev, s katerim bi novela namesto petnajsti dan po objavi v uradnem listu začela veljati naslednji dan po objavi.
Kritika zakonodajnopravne službe DZ-ja
Tudi zakonodajno pravna služba DZ-ja je kritična do rešitev, saj da se zakon vrača v prejšnje stanje. “Odločbe ustavnega sodišča so obvezne, državni zbor je dolžan spoštovati in izvrševati odločbe, ki jih sprejme ustavno sodišče,” je poslance opozoril Dušan Štrus.
V opoziciji so pripravili vrsto dopolnil, s katerimi bi odpravili morebitno protiustavnost, a je koalicija tudi ob podpori Resni.ce, preglasovala vse njihove predloge. Odbor pa je sprejel dopolnilo predlagateljev, s katerim bi novela namesto petnajsti dan po objavi v uradnem listu začela veljati naslednji dan po objavi.
O noveli zakona, ki se sprejema po skrajšanem postopku, naj bi poslanci odločali že na jutrišnji izredni seji.
Oglas