Odbor DZ-ja za obrambo se je v novi sestavi srečal na prvi nujni seji. Foto: Matija Sušnik/DZ
Predlagane zakonske spremembe so pripravili v strankah SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, sprva kot zakon, ki posega v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga z dopolnilom spremenili v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015.
Oglas
Poslanka NSi-ja Iva Dimic je ob predstavitvi novele dejala, da jih je k njenemu sprejetju nagovorila med drugim tudi resolucija Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji iz leta 2025. V Sloveniji je bilo evidentiranih več kot 750 prikritih grobišč, kjer je bilo po njenih besedah brez sojenja pomorjenih do 15.000 ljudi različnih narodnosti. “S tem zakonom prinašamo pravico do groba, do imena, spomina in pietete,” je dodala in izrazila željo po dokončni ureditvi tega področja. Zatrdila je, da z novelo ne želijo razdvajati naroda.
“Vprašanja iz zakona, ki je pred nami, nismo uredili dolgo tudi zato, ker je to vroča politična tema, za katero v resnici nikoli ni bilo iskrene želje, da se zapre,” pa je predlagatelje spomnil vodja poslanske skupine Svobode in odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic. Zakonodajno-pravna služba je imela na predlog množico pripomb, po njegovi oceni tudi ni v realnem času izvršljiv in ga zato v odhajajoči vladi ne podpirajo, je dejal. Se je pa strinjal, da je treba to problematiko urediti, in spomnil na nekaj ukrepov, sprejetih v času še aktualne vlade, med njimi prenos posmrtnih ostankov iz jame pod Macesnovo gorico iz skladišča kočevske komunale v začasno škofjeloško kostnico.
Da dostojen pokop umrlih ni le moralna in etična zaveza, ampak človekova pravica, meni tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Ocenila je, da je zgolj sprejetje zakona premalo in da je treba nujno to pravico tudi dejansko uresničiti. Prepričana pa je, da je treba zakon nadgraditi odgovorno. V Novi Slovenski zavezi pa po navedbah Matije Ogrina ocenjujejo, da je začetek sprejemanja tega zakona zelo pomemben. “Začenjajo se realni koraki k temu, da se žrtve revolucije, ki so bile umorjene in skoraj pol stoletja izločene iz javne zavesti in kulturnega spomina Slovencev, dostojno pokopljejo na osrednjem pokopališču v Ljubljani,” je dejal.
Iz vrst Svobode in Levice očitki o izkoriščanju žrtev in razdvajanju ljudi
V razpravi so poslanci Svobode in Levice predlagateljem zakona očitali izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Strinjali pa so se, da si žrtve zaslužijo pieteto in dostojen pokop. “Gre za politični spektakel in manipulacijo javnosti, ne pa za spoštovanje mrtvih,” je menila Andreja Rajbenšu (Svoboda).
Franci Kepa (SDS) medtem pozdravlja zakon in meni, da je skrajni čas, da se zapre “to temačno obdobje iz naše preteklosti in se posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale”. Predlog namreč določa, da se za ostanke še nepokopanih slovenskih in tujih žrtev vseh vojn in revolucije določi poseben postopek pokopa na ljubljanskih Žalah. Nataša Sukič (Levica) pa je med drugim spomnila na Spominski park Teharje, kjer je z zakonom urejen pokop žrtev prikritih grobišč, in ocenila, da je Ljubljana kot mesto heroj neprimeren kraj za te pokope.
Odbor je sicer sprejel več dopolnil, ni pa denimo sprejel predlogov dopolnila, s katerimi so Demokrati predlagali, da se naziv spominskega dneva, ki bi ga zaznamovali 17. maja, razglasi za nacionalni dan spomina na žrtve vojnega in povojnega revolucionarnega nasilja.
Oglas