Gostji oddaje Tamara Troš in Vika Potočnik. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Otroci blaginje ali generacija babyboom so ljudje, ki so se rodili med letoma 1946 in 1964, v živahnem obdobju, ki je trajalo od konca druge svetovne vojne do pojava kontracepcijske tabletke. Njihovo mladost so zaznamovali gospodarska rast, tehnološki razvoj, seksualna revolucija, hladna vojna, rock in študentski aktivizem. Ponujalo se je več priložnosti za izobraževanje, izoblikoval se je srednji razred, družina je imela osrednji pomen, še vedno pa so veliko štele tradicionalne vrednote. Televizor, gospodinjski aparati in avtomobil so postali simboli modernosti. Bili so nosilci političnih in ekonomskih sprememb. Danes je večina med njimi upokojena, vendar je to kljub temu generacija, ki ohranja družbeno in politično moč.
Oglas
Letnica rojstva ne pove vsega.
Sociologinja Tamara Trošt, ki je doktorirala na Harvardu in danes poučuje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, pravi, da v sociologiji ideja generacije izhaja iz prepričanja, da na oblikovanje našega pogleda na svet ne vplivata zgolj družba in družina, temveč tudi trenutek, v katerem smo rojeni, v katerem odraščamo. Tisto, kar se dogaja v naši mladosti, globoko vpliva na naša nadaljnja pričakovanja. In ker ta zgodovinski trenutek delimo s sovrstniki, s katerimi imamo skupne izkušnje, govorimo o generacijah.
S tem se strinja tudi pedagoginja, političarka in aktivistka Vika Potočnik, predstavnica tako imenovane generacije babyboom, a z opozorilom. Prepričana je, da je treba poznati okoliščine, v katerih je generacija odraščala, in razumeti, kaj je vplivalo na njihove vrednote in njihov pogled na svet. Šele takrat lahko celostno razumemo neko generacijo oziroma skupino ljudi, ki tej generaciji pripada.
“Mi smo padli v svet, poln pričakovanj, idealov in sanj za prihodnost,” svojo mladost opisuje Vika Potočnik. Pravi, da so bili otroci ulice, kjer so se srečevali, se pogovarjali o svojih vizijah, študentsko okolje pa je bilo prostor kulturnega razvoja in aktivizma. Vika Potočnik se teh časov spominja z nasmehom, a jo hkrati skrbi, da je danes podobne angažiranosti premalo.
Starejši so vedno veljali za staromodne, mladi pa za razvajene. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Verjeli v boljši jutri
Strokovnjakinja za stereotipe in identitete Tamara Trošt pravi, da sociologom pojem generacija ni najbolj všeč, saj daje privid nevtralnega pojma, v resnici pa so vanj vključeni izredno različni posamezniki. Pa vendar: generacija babyboom je tista, ki je odraščala v času rastočega gospodarstva. Življenjski standard se je izboljšal, gradila so se stanovanja in hiše, sledili pa so kulturni napredek, družbena gibanja in demokratizacija.
Čeprav je bilo življenje na zahodu povsem drugačno od tistega na vzhodu, sogovornica meni, da jim je bilo skupno prepričanje, da je družba stabilna in da bo v prihodnje samo še boljše, tudi za njihove otroke.
Medgeneracijske razlike ali medgeneracijski spopad?
Mladi danes niso prepričani o lepši prihodnosti. Generaciji staršev in starih staršev zamerijo, da so mislili predvsem nase, ob tem pa pozabili na tiste, ki prihajajo za njimi. “Nismo pozabili,” zatrjuje Vika Potočnik, priznava pa, da sta individualizem in kapitalizem, ki žal nista izhajala iz dela, ušla iz vajeti in vzela veter iz jader tudi najbolj optimističnim med njimi. Ob tem dodaja, da so nekoč zaupali institucijam in sistemu, da bodo poskrbeli za ohranjanje vrednot, za katere so se borili. “Danes pa smo priča eroziji vseh teh institucij, kar postavlja mlade pred neverjeten izziv, zato jim ne zavidam njihove mladosti.”
Demokratizacija vsakdanjega življenja, kulturna liberalizacija, boljši položaj žensk, vse to in še marsikaj je zasluga generacije babyboom, nas spomni sociologinja Tamara Trošt, hkrati pa razume tudi mlade, ker si danes ne morejo privoščiti stvari, ki so si jih lahko privoščili njihovi starši in stari starši. Na družbenih omrežjih se je pred leti pojavil mem “OK Boomer”, v katerem se predstavniki milenijcev in generacije Z obračajo na svoje predhodnike. “Kako nam lahko očitate, da ste si pri naših letih sami kupili stanovanje, hkrati pa ne razumete, da ste vi ustvarili svet, v katerem si danes tridesetletniki ne moremo privoščiti strehe nad glavo.”
Generacija babyboom je verjela, da bo ustvarila boljši svet. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Nekdanja aktivistka in političarka, danes pa upokojenka in kiparka Vika Potočnik ne mara besedne zveze medgeneracijski spopad. Prepričana je, da je to normalen proces razvoja, da bo mlajša generacija vedno kritična do starejše. S tem se strinja tudi Tamara Trošt, ki poudarja, da prepad med generacijami ni nov, ampak obstaja od nekdaj. Vsaka nova generacija je za prejšnjo prepričana, da je zastarela, in obratno, starejši za mlade vedno mislijo, da so razvajeni in občutljivi.
Medgeneracijske razlike obstajajo, a z odkrito komunikacijo jih lažje razumemo in sprejmemo.
Več lahko izveste ob ogledu oddaje Ah, ta leta! ob 17.50 na 1. programu TV Slovenija.
Oglas