DZ danes na izredni seji obravnava predlog sprememb, s katerim bi bil 17. maj nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Hkrati predlog predvideva pokop še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na Žalah. Pred poslanci bo tudi predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi. Uvedel bi sodno varstvo z možnostjo tožbe v upravnem sporu. Odhajajoča vlada predloga zakona o pokopu žrtev ne podpira.
V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sprva predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru DZ za obrambo z dopolnilom spremenili v predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Z njim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen. Predlog predvideva tudi prenos posmrtnih ostankov s prikritih grobišč na Žale, kar pa v Ljubljani sproža nasprotovanja.
Janković večkrat poudaril: Žale niso primerna lokacija
Ljubljanski župan Zoran Janković je večkrat poudaril, da Žale niso primerna lokacija za takšne pokope, saj so namenjene prebivalcem mesta. Do predloga so kritični tudi v Gibanje Svoboda, Levica in Vesni, kjer opozarjajo na politizacijo teme in razdvajanje javnosti.
Foto: STA
Odhajajoča vlada: predloga zakona ne podpiramo
Vzporedno je odhajajoča vlada na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela mnenje o predlogu in ga ne podpira. Kot ocenjuje, predlog zahteva dodatno strokovno, pravno, organizacijsko in finančno proučitev, da bi bile predlagane rešitve izvedljive ter usklajene z načeli pietete, pravne varnosti in enakega dostojanstva vseh žrtev.
Kot so zapisali v sporočilu, vlada poudarja, da podpira dostojno in pietetno ravnanje s posmrtnimi ostanki, a opozarja, da predlog odpira številna odprta vprašanja – od postopkov identifikacije in ravnanja z biološkimi vzorci do varstva osebnih in genetskih podatkov, kadrovskih in finančnih posledic ter pravnega režima pokopa na Žalah. Zato ocenjuje, da brez dodatne strokovne in finančne analize rešitev ni mogoče ustrezno izvesti, in predloga zakona ne podpira.
DZ tudi o spremembah parlamentarne preiskave
Poslanci danes obravnavajo tudi predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus. Z njim bi omejili možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. DZ po predlogu tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta.