Foto: BoBo
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je minuli petek razgrnila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dolgo pričakovani dokument, ki so ga v uvodu pozdravili ministrici za kmetijstvo in zdravje ter minister za okolje, priporoča pretežno rastlinsko prehrano, zmerno uživanje mlečnih izdelkov, jajc in rib ter omejen vnos mesa in minimalen vnos predelanega mesa in visoko predelanih živil.
Oglas
Sorodna novica
Opozorila strokovnjakov, da so bila njihova imena nepooblaščeno navedena v prehranskih smernicah
Po objavi je dokument naletel na ostro kritiko z dveh strani. Na eni strani so se oglasili predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete in opozorili, da nekatere njihove pripombe niso bile upoštevane, kritični so tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu. Na drugi strani pa je do smernic kritična Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki trdi, da te temeljijo na neutemeljenih trditvah o vplivu živinoreje na okolje ter na “ideoloških izhodiščih”.
Dokument z naslovom Prehrana za zdravje in planet ima deset glavnih avtorjev, med njimi je tudi okoljski znanstvenik Žiga Malek, ki se je za MMC odzval na objavo in kritike novih smernic. Kot opaža, se je končna različica “kar naenkrat pojavila po letu in pol tišine” in priznava, da postopek priprave ni bil brez napak ter spomni, da je sestava Sveta za prehrano dvignila marsikatero obrv. A ne glede na to, poudarja Malek, smernice upoštevajo najnovejša zdravstvena, prehranska in okoljska znanstvena dognanja, s katerimi se Slovenija pridružuje na tem področju naprednim državam, kot so Avstrija, Nemčija, Švica, Španija, Kanada, Nizozemska, Švedska, Islandija, Norveška, Danska, Finska, ki so prav tako pred kratkim posodobile prehranske smernice, slovenski dokument pa je najbolj podoben avstrijskim, nemškim in švicarskim smernicam, pojasnjuje.
Očitkov glede sestave sveta, samega postopka in vključenosti avtorjev v končno različico, ki k smernicam niso prispevali, ne morem komentirati, saj v to nisem bil vključen. Sodeloval sem s prispevanjem vsebine in se strinjam s kritiki, da bi marsikaj glede smernic moralo biti organizirano drugače. Žal mi je, da zaradi tega nad njimi visi senca dvoma.
Žiga Malek
“V vseh omenjenih državah ugotavljajo, da ima čezmerno uživanje procesirane hrane, alkohola in živil živalskega izvora ne le pomembne zdravstvene in javnofinančne posledice, ampak tudi okoljske. Prehranski sistem je namreč glavni krivec za izgubo biotske raznovrstnosti, degradacijo tal, slabšo kakovost in dostopnost vodnih virov in pomemben vir izpustov toplogrednih plinov in onesnažil v zraku,” opozarja.
Kot je v odzivu zapisal Malek, želi kot soavtor pojasniti nekatere očitke strokovne in laične javnosti, predvsem v delu, ki govori, da slovenski kmetje onesnažujejo manj ter da so v smernicah uporabljeni podatki iz drugih držav, ki niso reprezentativni za Slovenijo, ter da so okoljski vplivi pridelave prenapihnjeni.
Na kilogram piščančjega mesa od 6 do skoraj 10 kg izpustov ogljikovega dioksida
“Prvi očitek, da slovenske kmetije onesnažujejo manj od vrednosti, predstavljenih v smernicah, je seveda pravilen. V smernicah smo namreč upoštevali okoljske vplive tekom celotne prehranske verige,” pojasnjuje Malek. “Če gledamo le izpuste ali pa porabo vode in ostale okoljske kazalnike kmetij, kar hitro dobimo občutek, da so okoljski vplivi prehrane prenapihnjeni, v resnici pa jih je veliko več med celotno prehransko verigo, ki še vedno v veliki meri temelji na fosilnih gorivih.” In sicer pri transportu, proizvodnji gnojil, embalaži, hlajenju, ki v skupni vsoti predstavljajo precej višji izpust toplogrednih plinov, kot če pogledamo le neposredne izpuste kmetijstva.
Žiga Malek poudarja, da imajo nove smernice zelo pozitiven odnos do slovenskega kmetijstva, saj se slovenski kmetje resnično trudijo in imajo nižje okoljske vplive kot ostali kmetje v EU-ju. Kar pa ne pomeni, da vplivov ni. Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
Malek to ponazori na primeru izpustov toplogrednih plinov pri pridelavi enega kilograma piščančjega mesa. Kmetiji oziroma rejcu lahko v povprečju pripišemo 0,9 kg CO2 na kilogram mesa. Toda: “Pridelava krme, ki jo je rejec kupil drugod, povzroči 2,5 kg CO2. Klanje in procesiranje mesa še nadaljnjih 0,6 kg, prevoz 0,4 kg, embalaža je v povprečju odgovorna za 0,3 kg, trgovine, skupaj s hlajenjem, za 0,2 kg CO2 na kilogram mesa. Izgube oziroma smrti med rejo, procesiranjem, prometom ter zavrženo in pokvarjeno meso povzročijo še 1,5 kg CO2. Če se je piščance krmilo s krmo iz Južne Amerike (npr. sojo iz Brazilije), lahko dodamo še 3,5 kg CO2 zaradi uničenja ali degradacije ekosistemov med pridelavo krme.” En kilogram piščančjega mesa tako povzroči med 6,3 in 9,8 kilograma CO2. Pri čemer je kmet oziroma rejec z manj kot kilogramom CO2 odgovoren le za 9 do 14 odstotkov izpustov.
V smernicah so uporabljeni tuji podatki, saj je slovenski prehranski sistem tesno vpet v svetovnega
Drugi očitek, da so v smernicah uporabljene vrednosti iz tujine oziroma iz tuje znanstvene literature, prav tako do neke mere drži. Kot doda Malek, so v dokumentu ne nazadnje jasno zapisani viri, razlog za uporabo tujih virov pa je po njegovih besedah zelo preprost. “Slovenski prehranski sistem je globoko vpet v evropskega oz. svetovnega. Krmo v veliki meri uvažamo iz sosednjih držav in tudi iz Brazilije, gnojila z Bližnjega vzhoda, pesticide iz zahodne Evrope. Stroji za predelavo hrane so isti kot v preostalih evropskih državah, isto velja za embalažo. Traktorje, proizvedene v ZDA ali Italiji, poganjata norveška in arabska nafta. Večina naših trgovcev je v tuji lasti, in njihova skladišča, trgovine in tovornjaki so isti kot v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Hrvaški. Okoljski vplivi vseh teh posameznih gradnikov prehranskega sistema so tako podobni po celi Evropi.”
Obenem pa so podatki iz tujine v prehranskih smernicah relevantni tudi zato, ker v Sloveniji veliko hrane uvozimo. Tako smo npr. leta 2024 uvozili 45 odstotkov pšenice in 65 odstotkov prašičjega mesa. Uvozimo tudi več kot polovico sadja in zelenjave ter krompirja. “Pri govejem mesu in perutnini smo teoretično samooskrbni, v resnici pa oboje tudi izvažamo. Predvsem zaradi višjih cen v tujini, kamor vsako leto izvozimo tudi večje število živih živali. Preostanek uvozimo iz držav, kjer je meso cenejše. V naših trgovinah je tako precej več tujega govejega in piščančjega mesa, kot se nam zdi, sploh v tujih diskontih, kjer tudi prednjačijo “neslovensko” mleko in mlečni izdelki. Kar vidimo na slovenskih njivah, pašnikih in sadovnjakih, tako ne moremo enačiti s hrano na naših krožnikih,” opozarja Malek.
Primer vpetosti slovenskega prehranskega sistema v svetovnega je nedavna nesreča tovornjaka na Primorski avtocesti, ki je v Celjske mesnine prevažal 22 ton svinjskega mesa iz Belgije. “Teh 22 ton mesa je bilo treba uničiti, in tudi to okoljski znanstveniki upoštevamo pri izračunih okoljskih vplivov, saj gre za izgubljeno meso, za katero pa smo vseeno porabili vodne in talne vire, energente in elektriko, kar ima vse vplive na okolje,” pojasni Malek. Foto: Valter Leban/BoBo
“V smernicah smo zapisali, da so okoljski vplivi slovenske govedoreje nižji od primerljivih držav”
Na očitek, da so okoljski vplivi pridelave hrane prenapihnjeni, pa Malek odgovarja, da so bili avtorji “pri pripravi smernic zelo previdni”. Kot pojasnjuje, so uporabili podatke iz metaanaliz, v katerih so sistematično zbrani podatki za več desettisoč kmetij in svetovne živilskopredelovalne industrije. “Jasno je, da so vrednosti izpustov v državah z nižjimi standardi in v državah, kjer izsekavajo tropske gozdove, da jih spremenijo v pašnike, višje, saj se v Sloveniji to ne dogaja. Pri pripravi smernic smo te vrednosti izločili.”
Izpusti toplogrednih plinov (v kilogramih ekvivalentov CO2 na kilogram živila) in poraba vode (liter na kilogram živila) za proizvodnjo različnih vrst hrane. Foto: Prehranske smernice
Obenem pojasnjuje, da imajo živila lahko precej širok razpon vrednosti izpustov CO2, kar nakazuje, da so okoljski vplivi lahko zelo različni. “Pri govejem mesu, ki najbolj razburja javnost, smo tako v smernicah zapisali, da so izpusti toplogrednih plinov na kilogram govejega mesa, nekje med 11 do več kot 30 kilogramov CO2, z mediano 26 kilogramov toplogrednih plinov. Povprečje Evropske unije je sicer 25,2 kg (+-12,1 kg), avstrijsko povprečje pa je 18,5 kg (+-3,7 kg). Pri govejem mesu smo tako že upoštevali najnižje možne vrednosti in smo tudi zapisali, da so okoljski vplivi slovenske govedoreje nižji od primerljivih držav, tudi zaradi visokega deleža trajnih travnikov v Sloveniji, ki jih upravljamo že stoletja in nižjega deleža brazilske soje v prehrani naših krav v primerjavi z nizozemskimi ali poljskimi. To pomeni, da smo upoštevali, da so vplivi na okolje slovenskega prehranskega sistema med najmanjšimi na svetu in da so podobni vrednostim izmerjenih v kmetijah z najnižjimi izpusti toplogrednih plinov, porabo vode in rabo tal.”
Pridelava paradižnikov ali paprik v nizozemskem rastlinjaku, ogrevanem z zemeljskim plinom, ima pet do desetkrat višje izpuste od tistih pridelanih na prostem na jugu Evrope. V Sloveniji pridelan paradižnik ima tako nižje izpuste, še manjše pa ima lahko paradižnik iz Severne Makedonije. Foto: BoBo
Malek še dodaja, da bi bilo sicer idealno, da bi imeli samo slovenske podatke, a da so hkrati pričakovanja, da so vplivi slovenskega prehranskega sistema nekajkrat nižji kot v primerljivih državah, utopična. “Potrošnike sicer kmetijske organizacije lahko prepričajo, da imajo slovenske kmetije manjše vplive na okolje kot tuje, kar smo v smernicah večkrat poudarili in upoštevali. Težko pa jih bodo prepričali, da ima svinjina, uvožena v Slovenijo, nižje izpuste, in da manj CO2 izpusti tudi brazilska soja, s katero krmimo naše piščance, v primerjavi z isto sojo, ki iz koprskega pristanišča potuje na Madžarsko ali Hrvaško. Težko bodo tudi dokazali, da imajo nižje izpuste v primerjavi z EU-jem tudi slovenski tetrapaki in jogurtni lončki ter da ima nižje izpuste nafta v slovenskih traktorjih in tovornjakih. In da isto velja za gnojila in pesticide, proizvedene v tujini, a uporabljene v Sloveniji.”
Ne glede na odzive in razburjenje, ki ga je povzročila objava smernic, Malek še enkrat poudari, da dokument ni kritika ali graja slovenskih kmetij, temveč opis trenutnega stanja slovenskega prehranskega sistema. “Potrošnikom ničesar ne predpisujejo ali prepovedujejo, ampak svetujejo. Če želite še naprej jesti isto kot zdaj, kar izvolite. Če vas pa zanima, kako lahko jeste bolj zdravo za vas in naš planet, pa vam svetujem, da jih preberete.” Ali kot jih zelo preprosto sklene: “Jejte raznoliko in zmerno ter čim bolj lokalno in sezonsko.”
Odziv MKGP-ja
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se odzvali na ponedeljkove navedbe Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki je dejal, da pred objavo ni imel vpogleda v končno različico dokumenta in je ni nikoli potrdil. “Ker nisem zaznal resnega interesa za širše strokovno usklajevanje vsebine, sem že maja 2024 iz delovne skupine izstopil. Od takrat dostopa do dokumenta nisem več imel,” je opozoril.
Na MKGP-ju so zapisali, da so vse prejete komentarje Igorja Pravsta na prehranske smernice skrbno obravnavali in jih pregledali po posameznih vsebinskih sklopih. “Odgovori na komentarje in ustrezni popravki so bili vključeni neposredno v delovne verzije dokumenta smernic,” so zapisali in pojasnili, da so bile za posamezne recenzente pripravljene ločene verzije dokumenta, v katerih so bili jasno označeni tako odgovori na komentarje kot vsebinski popravki. Odzivi na recenzije pa so bili nato poslani še na ministrstvo za zdravje. “Poudarjamo, da smo vse pripombe profesorja Pravsta obravnavali z veliko pozornostjo in jih razumeli kot dragocen strokovni prispevek k izboljšanju dokumenta, pri čemer smo številne predloge tudi ustrezno vključili v nadaljnje usklajevanje smernic.” Med drugim dopolnitve metodologije, pojasnila glede literature in citiranja, popravki tabel ter dodatne razlage o vitaminu B12, rastlinskih beljakovinah in visoko predelanih živilih. “Pravstu je bil za pripravo recenzije omogočen tudi podaljšan rok, prav tako možnost vključitve dodatnega strokovnjaka v recenzentski postopek,” so še pojasnili.
Na MKGP-ju dodajajo, da so dialog pri pripravi smernic poskušali peljati strokovno, transparentno in vključujoče ter da je vsa spremljajoča dokumentacija dostopna na Ministrstvu za zdravje. “Ob tem želimo poudariti, da dokument temelji na sodobnih mednarodnih pristopih priprave prehranskih smernic,” so še sklenili.
Oglas