Evropska vesoljska agencija (Esa) je na spletni strani objavila fotografije in novičko o prvem modelu večkratno uporabne evropske rakete themis. Testni model rakete T1H ali themis-1 Hop so na izstrelišče pripeljali poleti, nedavno so ji namestili tudi pristajalne noge, da zdaj lahko stoji pokonci, so zapisali na spletni strani Ese.
Themis na nogah. FOTO: Swedish Space Corporation/Arianegroup–Mattias Forsberg
»Themis bo prva evropska predstavitev rakete za vertikalni vzlet in pristanek, ki uporablja kriogeni pogon,« so poudarili pri agenciji in navedli, da je testni model s tovornjaki prepotoval 3000 kilometrov iz tovarne skupine ArianeGroup v kraju Les Mureaux v Franciji do severa Švedske.
T1H je visok 30 metrov in širok 3,5 metra ter vsebuje tehnologije, potrebne za izvedbo testov vzleta in pristanka na nizki višini. Themis uporablja motor prometheus, ki je skoraj tako močan kot glavni motor rakete ariane 6, vendar se prometheus lahko ponovno zažene med letom in zmanjša potisk, da zagotovi mehak in varen pristanek, so pojasnili.
Prototip je zdaj pripravljen na vzlet, ki seveda ne bo do vesolja. Prvi poleti bodo bolj skoki nekaj deset metrov visoki. Prve bi lahko opravili konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega.
»Ta mejnik označuje začetek kombiniranih testov, med katerimi bo temeljito preizkušena povezava med sistemom Themis in mehanskimi, električnimi in fluidnimi sistemi izstrelitvene ploščadi, s ciljem zaključiti test v kriogenih pogojih,« so zapisali pri vesoljskem podjetju.
Evropa se močno trudi ujeti rep v razvoju vesoljskih raket. Trenutno ima Evropa delujoči vesoljski raketi ariane 6 in vega C. Esa je razpisala tudi program za sofinanciranje zasebnih vesoljskih raket in nekatera podjetja so že (do zdaj vsa neuspešno) testirala svoje prototipe. Dejstvo je, da je razvoj vesoljskih raket zapleteno in predvsem drago, vendar v primeru večkratno uporabne rakete je jasno, da Evropa zamuja vlak.
Na drugi strani luže prednjači predvsem SpaceX, ki je podobne poskakujoče teste opravljal že leta 2012, z orbitalno raketo – falcon 9 – pa je pristal pred desetletjem, zdaj je bolj kot pristanek za falcon 9 novice, če jim pristanek ne uspe. Tudi Blue Origin ima svojo večkratno uporabno raketo – mnogo manjšo od falcona 9 – new shepard, s katero redno izvaja turistične polete. Na krstnem poletu rakete new glenn jim pristanek ni uspel. Tudi kitajska državna in zasebna podjetja so pohitela za razvojem raket za pristajanje in vnovično vzletanje, v te tempu bi morala tudi evropska biti na ciljni ravnini, a ariane 6, ki je krstni polet doživela julija lani, je raketa, ki jo v celoti zavržejo. Evropa se je za tak razvoj odločila, ker ima premalo zaklupljenih izstrelitev, da bi se izplačal razvoj drugačnega tipa rakete.
Leta 2017 se je Esa, kot navaja Ars Technica, odločila za program za večkrat uporabno rakete, ki je vključeval razvoj motorja prometheus, ki deluje na metan in tekoči kisik – motor razvija ArianeGroup, program Callisto – razvoj rakete se že zamika, predviden prvi polet se je premaknil za eno leto v leto 2027, ter program Themis, ki torej kaže najbolj obetaven razvoj. Prototip rakete naj bi Esi služil kot model za razvoj naslednice ariane 6.