V času, ko digitalna orodja z nekaj kliki izbrišejo gube, zožijo pas in zgladijo polt, se zdi, da meja med resničnostjo in podobo postaja vse bolj zabrisana. Fotografije niso več zgolj odsev trenutka, temveč pogosto rezultat premišljene obdelave in vizualne strategije. In prav v tem duhu so se po mnenju nekaterih opazovalcev očitno odločili tudi v stranki Gibanje Svoboda.
V Svobodi naj bi že nekaj časa veljalo, da “original” ne ustreza več obljubam, izrečenim v času volilne kampanje leta 2022. Kritiki stranki očitajo razkorak med besedami in dejanji, med obljubljenimi reformami in realnimi učinki. A letos se polemike niso ustavile le pri programskih izhodiščih – odprle so se tudi pri vizualni podobi kandidatov.
Na enem izmed plakatov je pozornost pritegnila mariborska kandidatka Lena Grgurevič. Opazovalci so izpostavili, da je bila fotografija po njihovem mnenju tako močno retuširana, da je podoba na plakatu komaj še prepoznavna. Pomlajena, zglajena in vitkejša različica naj bi ustvarjala vtis povsem drugačne osebe – takšne, ki bolj ustreza idealizirani podobi kampanje kot realnosti.
Vprašanje, ki se ob tem odpira, ni zgolj estetsko, temveč tudi politično. Kje je meja med dopustno obdelavo fotografij in zavajanjem volivcev? Ali je digitalna olepšava del sodobnega političnega marketinga, ali pa gre za pretiravanje, ki spodkopava zaupanje?
Zrcalce zrcalce na steni povej, katera je Lena resnična, povej. 😁 pic.twitter.com/yrxsop9dox
— Katrca. (@1radovedna) March 1, 2026
V času, ko volivci vse bolj poudarjajo pristnost in transparentnost, lahko pretirana obdelava fotografij deluje kontraproduktivno. Če naj bi politika temeljila na zaupanju, potem tudi podoba – tako kot beseda – ne bi smela preveč odstopati od resničnosti. V našem uredništvu, za plakat predlagamo to sliko:
Lena Grgurevič, spi sredi parlamenta
Pa naj še kdo reče, da Svoboda nima smisla za humor.