Župana Maribora in Ljubljane, mest, ki si prizadevata za izgradnjo sežigalnic. Foto: BoBo
V ljubljanskem Kinu Šiška je potekal posvet o izgradnji novih sežigalnic. Izgradnja novih sežigalnic v državi rešuje problem ravnanja z odpadki v več kot 200 slovenskih občinah, so na današnjem posvetu v Kinu Šiška poudarili zagovorniki postavitve tovrstnih objektov. Predstavniki okoljske in zdravstvene stroke so na drugi strani opozarjali predvsem na škodljive posledice na zdravje ljudi.
Oglas
Kot je na posvetu povedala predstavnica ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte, imamo v Sloveniji zaradi celjske sežigalnice že dobro prakso na področju delovanja tovrstnih objektov.
“Dejansko lahko z domačimi strokovnjaki pokažemo, kaj smo naredili, tako da bi lahko bilo zaupanje v to, da ne želimo negativno vplivati na okolje in zdravje ljudi, malo večje. Želimo dejansko postaviti objekt, ki bo uporabljal v tistem trenutku najboljše razpoložljive tehnologije in ki bo imel najnižje izpuste, pri vseh teh postopkih pa bo lahko sodelovala tudi javnost,” je pojasnila Tanja Bolte.
Da na agenciji za okolje zaznavajo trend zmanjšanje onesnaženja s prašnimi delci PM 10, pa je opozoril vodja Marjan Sajko iz urada za spremljanje vplivov na okolje na agenciji. “Čeprav je izboljšanje oziroma zmanjšanje onesnaženja rezultat večletne strategije in sistematičnih aktivnosti na področju zmanjševanja emisij, delno pa tudi posledica podnebnih sprememb, so v določenih obdobjih leta še vedno opazni pojavi čezmejnega onesnaževanja, zlasti v času zimske sezone,” je izpostavil. Med posameznimi viri onesnaženja zraka v mestnih okoljih je opozoril na prispevek individualnih kurišč na lesno biomaso.
V nadaljevanju dogodka so v na trenutke napeti razpravi mnenje soočili predstavniki energetske, zdravstvene in okoljske stroke. Kot je opozorila Metoda Dodič Fikfak iz ljubljanskega kliničnega centra, so zdravniki v kliničnem centru “odločno proti sežigalnici v Ljubljani”, med glavnimi razlogi za to pa je izpostavila, da je Ljubljana že danes med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi. “Izračuni kažejo, da samo zaradi treh onesnaževal – dušikovega oksida, prašnih delcev in ozona – v Ljubljani letno umre od 300 do 500 ljudi. To so nepotrebne smrti. Dejstvo je tudi, da izgubimo 4000 zdravih let življenja na leto samo v Ljubljani,” je posvarila.
Da bi se morali v državi več narediti na področju zmanjševanje in preprečevanja nastanka odpadkov in glede njihove ponovne uporabe, je opozorila Urša Zgojznik iz stranke Vesna. “Centri ponovne uporabe ne živijo zares, capljajo drug za drugim, saj nimajo urejenega financiranja,” je dodala.
O tem, da bi z izgradnjo sežigalnice načeli tudi problematiko individualnih kurišč v Ljubljani, pa je govorila vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski mestni občini Nataša Jazbinšek Seršen. “Ravno zaradi tega, ker smo slabše prevetreni kot nekatera skandinavska mesta ali pa morda Dunaj, se je treba posvetiti problematiki individualnih kurišč in razpršenih ter nenadzorovanih virov. Zato so takšni ukrepi odgovor na to,” je poudarila.
Da mora Slovenija sama poskrbeti za del odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati, in ga vključiti v energetski sistem, so se strinjali predstavniki energetske stroke. “V Mariboru nimamo drugih rešitev, kot da gremo z deležem nereciklabilnih odpadkov v tujino, stroški tega pa se izredno hitro zvišujejo,” je opozoril direktor podjetja EIOM, ki bedi nad projektom izgradnje sežigalnice v Mariboru, Vito Martinčič.
Tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež je medtem zagotovil, da bo ljubljanska sežigalnica, če bo zgrajena, spodobna tehnično nadzirati izpuste in da tehnologija vsebuje tudi tehnike čiščenja dimnih plinov.
Naklonjenost in nujnost izgradnje dveh novih sežigalnic v Ljubljani in Mariboru so izrazili tudi župani Celja, Maribora in Ljubljane. Po prepričanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića bi z izgradnjo sežigalnic rešili problem smeti za več kot 200 slovenskih občin, izboljšali pa bi tudi kakovost zraka v prestolnici.
Janković je ob tem zavrnil tudi očitke o skrivanju podatkov o projektu. Med pozitivnimi vidiki postavitve sežigalnic so župani izpostavili tudi nižje stroške za ogrevanje prebivalcev. Janković in njegov mariborski kolega Saša Arsenovič sta ob tem potrdila nadaljevanje aktivnosti glede izpeljave posvetovalnih referendumov na to temo v obeh največjih mestnih občinah v državi.
Izjava nasprotnikov in protest
Izjava za javnost. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Predstavniki civilne družbe in strokovne javnosti so danes znova opozorili na ekonomsko, zdravstveno, okoljsko in podnebno škodo, ki bi jo prinesla napovedana gradnja novih sežigalnic v državi.
Kot so na današnji novinarski konferenci tik pred začetkom posveta o izgradnji sežigalnic, ki ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) pripravila skupaj s celjsko in mariborsko, poudarili predstavniki civilne iniciative Kakšno mesto hočemo?, njihova dosedanja utemeljena opozorila doslej niso bila slišana.
Ponovili so, da novim sežigalnicam nasprotujejo iz številnih strokovno utemeljenih zdravstvenih, okoljskih, podnebnih in ekonomskih razlogov.
Umanotera: Zaklenjeni bomo v enega najdražjih sistemov
“Sežigalnice predstavljajo resno grožnjo za zdravje prebivalcev. Ljubljana je po kakovosti zraka med sedmimi odstotki najbolj onesnaženih mest v Evropi, zato je nesprejemljivo, da v take razmere dodamo sežigalnico,” je poudarila Livija Marko iz okoljske organizacije Umanotera.
Ob tem je spomnila tudi na opozorila zdravstvene stroke, da sežigalnica poleg zraka dolgoročno zastruplja tudi tla in vodo.
Po opozorilih predstavnikov civilne iniciative je postavitev sežigalnice tudi ekonomsko nesmiseln in kratkoviden projekt, ki bo dolgoročno zaviral razvoj. “30-letna koncesija bi nas zaklenila v enega najdražjih sistemov za pridobivanje energije in ravnanje z odpadki, sistem, ki je odvisen od nenehnega dotoka smeti in bi spodkopaval naše cilje za recikliranje in zmanjševanje odpadkov,” je posvarila Livija Marko.
Gradnja sežigalnic je po njenih besedah tudi v nasprotju s podnebnimi cilji, saj so izpusti toplogrednih plinov pri sežigu tudi dvakrat višji od izpustov proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina in pogosto presegajo celo izpuste premoga. “Plastični odpadki so fosilna goriva v preobleki. Glede na to, da imamo v Evropi in Sloveniji že konec maja vročinski val, nujnosti hitrega opuščanja fosilnih goriv ni treba še dodatno izpostavljati,” je poudarila Livija Marko.
Dodala je, da tudi aktualni primeri iz tujine potrjujejo, da sežigalnice niso vzdržna rešitev. “Danska zaradi podnebnih ciljev že zapira svoje sežigalnice, Nizozemska je drastično obdavčila in otežila njihovo delovanje, na Švedskem delež recikliranih odpadkov že leta stagnira, saj so sežigalnice odvisne od stalnega dotoka odpadkov,” je nanizala.
Sorodna novica
Majski temperaturni rekordi po Evropi, v UKC-ju Ljubljana povečano število bolnikov zaradi vročine
Predstavnike civilne iniciative skrbi tudi netransparentnost celotnega projekta sežigalnice v Ljubljani. “Mestna občina Ljubljana kljub številnim utemeljenim protiargumentom ni predstavila nikakršnih analiz o vplivih sežigalnice na naše zdravje in okolje ter o ekonomiki projekta,” je opozorila.
Način odzivanja na opozorila stroke in civilne družbe daje po njenih besedah vtis, da vključevanje prebivalcev Ljubljane v postopek ni zaželeno. “Že samo dejstvo, da nosi zaključno omizje županu na današnjem dogodku naslov Odločitev je sprejeta. Kako naprej?, sporoča, da odločevalcev ne zanimajo naši pomisleki,” je ugotavljala in dodala, da alternative sežigu odpadkov obstajajo.
Problem izpustov iz individualnih kurišč
Da sežigalnica ne bo rešila problema izpustov iz individualnih kurišč, pa je ocenil Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. “Razširitev toplovodnega omrežja je neodvisen projekt, brez katerega ne bo zapiranja kurišč, vir toplote pa so lahko tudi drugi industrijski procesi. Hkrati se bodo povišali izpusti zaradi povečanega obsega transporta odpadkov v Ljubljano,” je posvaril.
Po njegovih besedah gre v primeru sežigalnic tudi za “najdražjo obliko ravnanja z odpadki, kar jih poznamo”, ki bi jo morali financirati z javnimi sredstvi. “Nam se zdi bolj smotrno, da bi ta omejena sredstva porabili za tehnologije, ki bodo relevantne in perspektivne še naslednja desetletja, ne pa, da se zaklepamo v neke modele iz preteklosti,” je poudaril Kranjc.
Vesna: Surovine je treba ohranjati v kroženju
Ljubljana danes ne potrebuje sežigalnice, temveč pameten, razpršen in prilagodljiv sistem, ki ločeno rešuje vprašanji energije in surovin, je medtem dejal Sašo Đorđević iz Vesne – zelene stranke.
“Na energetskem področju imamo že danes dobre temelje: daljinsko ogrevanje, sončne elektrarne na javnih stavbah z velikim še ne izkoriščenim potencialom, možnost implementacije toplotnih črpalk, hranilnike toplote, hranilnike električne energije ter nadaljnji razvoj obnovljivih virov. Alternativa je mesto, ki preprečuje nastanek odpadkov, surovine ohranja v kroženju in energijo pridobiva iz več čistih virov,” je navedel.
Na zdravstvene posledice sežiga odpadkov je opozorila Zvona Rener Primec iz pediatrične klinike ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. “Sežiganje odpadkov sprošča v okolje res veliko toksičnih snovi, ki so rakotvorne, vplivajo na plod oz. nosečnice. Prašnih delcev PM 2,5 noben filter ne zajame, prosto prehajajo skozi naš nos,” je poudarila.
Po navedbah Ane Lah iz mariborske iniciative proti sežigalnici tudi drugod po Sloveniji nasprotujejo sežigalnicam in ne nasedajo puhlicam občinskega piarja. “Politiki gladko lažejo, ko govorijo, da je sežigalnica zelena rešitev. Sežigalnice se hranijo z odpadki in s tem se zavežemo, da za naslednjih 30 let pozabimo na recikliranje in zmanjševanje števila odpadkov,” je navedla.
Sežigalnice smeti – da ali ne?
Oglas