“Naša analitska služba je ugotovila, da so se prihodki družb lani realno znižali za en odstotek, izvoz je realno upadel za dva odstotka, dodana vrednost se je realno okrepila za manj kot 0,5 odstotka, dobiček pa se je realno povečal za 10 odstotkov,” je povedala direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal. Foto: STA (zajem zaslona)

Rezultati poslovanja družb za lansko leto, ki jih je objavila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kažejo, da so podjetja v Sloveniji v letu 2025 ustvarila 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani. Prve ocene Statističnega urada ob tem kažejo na 3-odstotno rast BDP-ja v prvem letošnjem četrtletju.

Oglas

Kot je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, so se ob teh objavah v javnosti pojavile interpretacije, ki so bile osredotočene predvsem na dobičke. Dodala je, da so na GZS-ju že takoj po objavi Ajpesa opozorili, da “gospodarske slike ne moremo presojati samo po enem ali dveh kazalnikih” in da je “izpostavljanje rasti dobičkov lahko zelo všečno, vendar potrebuje res celovit pregled – od dodane vrednosti investicij do izvoza, rasti stroškov dela in tudi dobre analize po panogah”.



Sorodna novica
Ivanc: Ajpesovi podatki o rasti dobička ne zanikajo opozoril GZS-ja o upadanju rasti BDP-ja

Zatrdila je, da GZS ni napovedoval katastrofalnih razmer. “Je pa res, da smo ves čas opozarjali, da se je gospodarska rast v preteklih letih umirjala zlasti zaradi šibkega izvoza, kar se še vedno potrjuje tudi v vseh domačih in mednarodnih podatkih,” je pojasnila in poudarila, da je odgovorno in na podlagi podatkov pravočasno opozarjanje na potencialna tveganja tudi ena od nalog GZS-ja. Dodala je, da je poslovanje gospodarstva dinamično in da lahko napovedi odstopajo od končnih rezultatov. “Če podjetjem uspe ublažiti negativne učinke, je seveda to dobra novica, kar pa ne pomeni, da tveganja ni bilo,” je poudarila.

GZS po besedah generalne direktorice zelo pozdravlja, da je slovensko gospodarstvo v zadnji dobri polovici leta začelo krepiti rast. A kot je dodala, moramo biti pri interpretaciji teh podatkov realni. Podatki o 3-odstotni rasti BDP-ja v prvem četrtletju so, kot je opozorila, tudi posledica tega, da je bil rezultat rasti v prvem četrtletju lanskega leta “izrazito slab in celo negativen”. Če primerjamo prvo letošnje četrtletje z lanskim zadnjim, je bila rast le 0,7-odstotna, je dejala in opozorila, da je ta rast nižja, kot je bila v drugem ali tretjem četrtletju lani. “Spodbudno pa je, da se od zadnjega četrtletja leta 2025 poleg investicij v zgradbe in objekte krepijo investicije tudi v stroje in opremo. To nakazuje na potrebo po tem, da bi bila podjetja bolj produktivna,” je pojasnila Nahtigal. Ob tem je dodala, da GZS še vedno skrbi slaba rast izvoza blaga in storitev.

Razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo na najvišji ravni po letu 2020

Glede podatkov o poslovanju podjetij v lanskem letu je Nahtigal dejala, da “lahkotne izjave o rekordnih dobičkih v gospodarstvu ne pokažejo realne in celotne slike”. Podatke o gospodarskih družbah v letu 2025 je z dodatnimi analizami preučila analitska služba GZS-ja. “Ugotovila je, da so se prihodki družb lani realno znižali za en odstotek, izvoz je realno upadel za dva odstotka, dodana vrednost se je realno okrepila za manj kot pol odstotka, dobiček pa se je realno povečal za 10 odstotkov,” je nanizala Nahtigal.



Sorodna novica
Statistika lanskega poslovanja slovenskih podjetij: večji neto dobički v vseh dejavnostih

Največjo rast dobičkov sta ustvarili dve dejavnosti – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kamor spadajo tudi finančni holdingi, ter energetika. Predelovalne dejavnosti in sektor trgovina sta medtem skupaj prispevala le 28 odstotkov celotnega povečanja neto dobička v Sloveniji, je pojasnila direktorica GZS-ja. Poudarila je, da lanski dobiček ni bil posledica bistveno večje prodaje, proizvodnje in dodane vrednosti, temveč zmanjšanja izgub podjetij in finančnih učinkov v povezanih družbah. “EBITDA (prihodek pred obrestmi, davki in amortizacijo) je realno upadel za 0,6 odstotka. To je dejansko stanje,” je dejala.

Produktivnost dela je medtem porasla, a je Nahtigal pri tem opozorila, da je bila ta rast bistveno nižja od rasti stroškov dela. “Razmerje se je povečalo na najvišjo vrednost od leta 2020. V zadnjih petih letih so se stroški dela na delovno uro v zasebnem sektorju povečali za še enkrat hitreje kot v povprečju EU-ja. To enostavno pomeni, da ustvarimo bistveno manj, kot se krepijo stroški dela,” je dejala.

Večina podjetij ocenjuje, da dvig stroškov dela pomembno vpliva na dobičkonosnost

Anketa o stroških dela, ki jo je GZS maja opravil v 460 podjetjih, je po navedbah Vesne Nahtigal pokazala, da so se podjetja na to večinoma odzvala odgovorno “z iskanjem notranjih rezerv, dvigom prodajnih cen, upočasnjevanjem investicij, izgubo naročil, slabšo likvidnostjo, z zniževanjem zaposlenosti, z nenadomeščanjem in v manjšem delu tudi odpuščanjem, z znižanjem dobičkonosnosti in prilagajanjem poslovanja”.

Vodja analitske službe GZS-ja Bojan Ivanc je pojasnil, da je v anketi približno 20 odstotkov podjetij ocenilo, da se je povprečen strošek dela na zaposlenega med letošnjim in lanskim februarjem povečal za od osem do 10 odstotkov, v šestini pa od šest do osem odstotkov. Več kot tretjina podjetij je navedla, da je bila ta rast najvišja v zadnjih 10 letih, v slabi tretjini podjetij pa v zadnjih treh letih.



Sorodna novica
V prvem četrtletju BDP višji za 3 %. Boštjančič: To je jasen odgovor na vse katastrofalne napovedi.

Na rast stroškov dela so ključno vplivali dvig minimalne plače, na drugem mestu je bil dvig plač v konkurenčnih podjetjih, sledili so uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo, dvig plač v sektorju država, dvig lestvice v podjetniških kolektivnih pogodbah in boljše poslovanje podjetij. “To je skrb vzbujajoče, saj bi si želeli, da bi bil ključen dejavnik dobro poslovanje,” je povedal. Zaradi administrativno določenega dviga minimalne plače je sedem odstotkov podjetij navedlo, da je manj dvignilo druge plače, kot bi jih sicer.

Približno dve tretjini podjetij sta ocenili, da je dvig stroškov dela pomembno vplival na njihovo dobičkonosnost in naročila. Tri četrtine podjetij je dvignilo prodajne cene ali pa znižalo dobičkonosnost, nekaterim se je poslabšala likvidnost, nekatera so izgubila naročilo ali pa so bila manj konkurenčna, slaba polovica podjetij pa se je tudi odločila za ustavitev ali odlog ključnih investicij, je navedel.

Tretjina podjetij izvaja dejavnosti mehkega zniževanja števila zaposlenih, dobra četrtina je ustavila zaposlovanje. Približno desetina je začela odpuščati. Približno polovica podjetij zaustavlja investicije, negativni vpliv bo po Ivančevih besedah navzoč v naslednjem letu dni. Zaradi izzivov petina vprašanih hitreje uvaja umetno inteligenco, nekatera odprodajajo poslovno nepotrebno premoženje, povečujejo normative za uspešnost ali prehajajo na skrajšan delovni čas.

Če se pogoji poslovanja ne bodo spremenili, je dobra polovica vprašanih napovedala dvig prodajnih cen, 38 odstotkov jih bo ustavilo investicije, dobra tretjina bo izvedla racionalizacijo, tretjina pa dodelila manjše bonuse. Okoli 10 odstotkov jih je, če se razmere ne bodo izboljšale, navedlo trdo odpuščanje, pri čemer naj bi jih okoli 40 odstotkov število zaposlenih znižalo za okoli šest odstotkov, je še navedel Ivanc.

Po oceni GZS-ja je davčno področje v koalicijski pogodbi dobro zastavljeno

Direktorica GZS-ja se je dotaknila tudi koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati. Kot je dejala, so na GZS-ju veseli, da je davčno okolje v koalicijski pogodbi “za začetek dobro naslovljeno”. Ob tem pričakujejo bolj konkretne predloge, ključno po njihovi oceni pa je, da se “naredi korak v smeri spodbudnega davčnega okolja, ki bo vsem prineslo dobrobit”.



Sorodna novica
Mešani odzivi na koalicijsko pogodbo. Nekateri ukrepe pozdravljajo, drugi pred njimi svarijo.

“Ocenjujemo, da predlogi koalicijske pogodbe v delu davčne razbremenitve z bolj celostnim pristopom različnih ukrepov sledijo razvojnemu cilju Slovenije. Pozdravljamo tudi ukrepe za razbremenitev plač zaposlenih, kot tudi davčne spodbude podjetij za investicije, inovacije, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter privabljanje vrhunskih kadrov, ki so ključni za večjo produktivnost in dolgoročno rast,” je naštela.

Na GZS-ju ocenjujejo, da bi lahko s predlaganimi ukrepi razbremenili ne le vodilne delavce, ampak tudi razvojne kadre. “Predlogi na področju dohodnine razbremenjujejo vse plače zaposlenih, kar še posebej velja zaradi dviga splošne olajšave in dviga olajšave za mlade,” je dejala Nahtigal, ki je ob tem poudarila, da “zmanjšanje davčnega bremena za posameznike in podjetja ustvarja pogoje za večjo gospodarsko aktivnost”. “To pa pomeni več investicij, več delovnih mest, višje plače in potrošnjo,” je dodala.

Oglas