Prvo pismo Fanici Obid spremlja datum 8. junij leta 1922, njuno poznejše dopisovanje pa se je razvijalo v intelektualno navezanost. Foto: Knjigarna kavarna Maks
Knjigo Ali vi še kaj pišete? je založba Mladinska knjiga predstavila prav na dan, ko je minilo stoletje od smrti tega prezgodaj umrlega, a izjemno vplivnega pesnika. Urednica knjige Nela Malečkar je na predstavitvi v Novi Gorici povedala, da v Kosovelovem Zbranem delu, ki ga je uredil Anton Ocvirk, naštejemo 220 enot pisem za 33 naslovljencev, a najbogatejša in najobsežnejša se nanaša na Fanico Obid – Mirjam (1903–1940) – teh je skupaj 36 pisem.
Oglas
Fanica Obid je Kosovela med boleznijo večkrat obiskala v Tomaju in naj bi bila zadnja, s katero se je pesnik pogovarjal pred svojo smrtjo. Poročena je bila z narodnim delavcem in članom ilegalne organizacije TIGR Zorkom Jelinčičem. Umrla je ob porodu leta 1940. Foto: Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Pisma so se ohranila v rjavem kovčku, ki jih je Kosovelova sestra ob koncu svojega življenja predala družinskemu prijatelju Ediju Racetu. Del teh pisem je za objavo na Radiu Trst A uredila publicistka Nada Pertot. Leta 2008 pa je nato neobjavljena pisma za knjigo Dragi Srečko zbrala in uredila literarna zgodovinarka Tatjana Rojc, ki je na predstavitvi izrazila veselje, da je korespondenca med Kosovelom in Fanico zdaj prvič objavljena posebej, saj pomeni temelj za nadaljnja raziskovanja o obeh osebnostih.
Srečkova pisma Fanici so bila pred petdesetimi leti natisnjena in strokovno komentirana, Faničina pa so veljala za izgubljena in so tokrat prvič objavljena v Sloveniji.
V knjigi so pisma urejena kronološko, spremljajo jih dokumentarne fotografije in imensko kazalo Slovencev, sodobnikov, tujcev in klasikov, s čimer želijo predstaviti kontekst, o čem vse sta se sogovornika, takrat mlada človeka, pogovarjala in kako neverjetno razgledana sta bila, zlasti Fanica, je poudaril drugi urednik knjige Aleš Berger.
Po čudežu ohranjena pisma
Čudež je, da so se pisma zaradi takratnega fašizma sploh ohranila, dodaja. Dalj časa so namreč veljala za izgubljena, literarni zgodovinarji pa bodo lahko v knjigi našli tudi nekaj ključnih Kosovelovih izjav, ki jih svojim prijateljem ni povedal. Kljub težkim časom fašizma in preganjanja je obstajalo tudi kulturno življenje in tako je Fanica denimo organizirala knjižni klub. Njena pisma so posebna tudi zaradi “svojevrstne šegavosti”, vsebujejo pa tudi kakšno etnografsko zanimivost iz takratnih časov, pristavi Berger.
Pokončna avtorica, vedno usmerjena v demokracijo in spoštovanje
Sorodna novica
Srečko iz Ljubljane: NUK pridobil pisma Srečka Kosovela
Fanica Obid – Mirjam je prihajala iz vasi Bukovo na Cerkljanskem. V Tolminu se je izobraževala na učiteljišču, s Kosovelom pa si je začela dopisovati v času njegovega šolanja v Ljubljani. Po besedah Nele Malečkar si je za tisti čas kot ženska izborila življenje, ki ni bilo običajno za ta spol. Bila je svobodomiselno dekle, prežeto z antifašizmom, domoljubjem in vero v enakopravnost žensk.
Seznanjena je bila s tradicijo slovenskega tržaškega feminizma z revijami, kot sta Slovenka in Ženski svet, poznala je tudi italijanski feminizem, vendar je tržaške feministke svojega časa še dodatno nadgradila. Njen feminizem je bil visoko etičen, njen pogled pa je bil vedno oprt v demokracijo in spoštovanje.
Poročena je bila z narodnim delavcem in članom ilegalne organizacije TIGR Zorkom Jelinčičem, ki je pri knjigi podpisan kot še en avtor spremne besede, spremno besedo pa je prispeval tudi njegov sin, pisatelj Dušan Jelinčič.
V pismih dopisovalca premišljujeta o literarnem ustvarjanju in družbeno pomembnih vprašanjih, a tudi o zelo osebnih stvareh. Po pričevanju Kosovelovih naj bi bila Fanica zadnja oseba, s katero je pesnik govoril na smrtni postelji, ko ga je obiskala v Tomaju.
Oglas