V Češnjevem vrtu je nabor zelo različnih likov, a dramatik ne podaja kakršne koli obsodbe katerega koli izmed njih. “Čehovova veličina je med drugim v tem, da je za vsakega od svojih likov našel razumevanje”, ugotavlja režiserka. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Na velikem odru SNG-ja Nova Gorica bodo danes ob 20.00 uprizorili komično dramo Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova. Predstava je nastala v režiji hrvaške režiserke Tamare Damjanović, ki je že tako duhovito besedilo Čehova po napovedih gledališča še dodatno začinila. V njej nastopa številčna igralska zasedba.
Oglas
Prostor tokratne postavitve Češnjevega vrta je prav to – vrt kot mesto povezovanja (in razhajanja) različnih usod, ki v določenem trenutku prehajajo skozenj. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
V na videz preprosti zgodbi o nekoč bogati družini, ki izgublja denar in s tem tudi premoženje, se skriva neizbežnost konca epohe, na katero mali človek reagira s popolno čustveno paralizo. Dramo je mogoče brati kot metaforo izgubljenega časa, otroštva, idealov ali česa desetega, liki v njej pa v današnjem svetu, ki hitro izgublja tla pod nogami zaradi družbenih, ekonomskih, ekoloških in eksistencialnih kriz, niso več samo ruski aristokrati v dekadenci, temveč prepoznavne figure vsakdanjika.
Uprizoriti Češnjev vrt pomeni “postaviti si vprašanja o izgubi, minljivosti, propadanju, suženjstvu, denarju in o nezmožnosti, da bi spremembo, kljub temu da se nenehno dogaja v zunanjem svetu, dejansko tudi notranje sprejeli”. Človek, spopaden s koncem epohe, se v nepreklicno spreminjajočem se svetu ne znajde, in je to povsem nesposoben doživeti kot priložnost, namesto kot izgubo, so zapisali o igri.
“Češnjev vrt je njegovo zadnje dramsko delo in je izjemno večplastno,” je v intervjuju za gledališki list povedala Tamara Damjanović. “Vanj je po eni strani vtkano njegovo celotno življenje, po drugi strani pa predstavlja jasen prerez družbenih silnic tistega časa, ki močno rezonirajo tudi z današnjim svetom tako na človeški kot družbeni ravni.”
Doba, v kateri je živel in ustvarjal Anton Pavlovič Čehov (1860–1904), je čas velikihdružbenih sprememb v Ruskem imperiju – obdobje razkroja fevdalizma in nastajanja kapitalizma. Socialni vzpon družine iz tlačanske podrejenosti v nižji meščanski sloj je oblikoval avtorjevo senzibilnost za socialno mobilnost, ki se v Češnjevem vrtu pojavi kot nezmagoslaven prehod. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Na novogoriški oder jo je v režijskodramaturškem pristopu “intenzivirane dramatičnosti”, ob sicer Čehovovi pregovorni odsotnosti le-te, postavila Damjanović, ki je tudi avtorica priredbe dela po prevodu Milana Jesiha. Dramaturginja je bila Ana Kržišnik Blažica, za sceno in kostume je poskrbela Marita Ćopo ter za glasbo Katarina Ranković.
Glavno vlogo posestnice Ljubov Andrejevne bo odigrala Helena Peršuh, ob njej pa bodo med drugim nastopili še Lara Fortuna, Miha Nemec, Medea Novak, Urška Taufer, Iztok Mlakar in Blaž Valič.
Oglas