Prag za izpolnitev referendumske zahteve je 11.369 glasov podpore oziroma 5 odstotkov volilnih upravičencev. Foto: BoBo
Civilni iniciativi za Ljubljano je tako uspelo zbrati bistveno več od potrebnih 11.369 podpisov podpore. Še okoli 500 jih je namreč v obravnavi na upravni enoti Ljubljana. Končno število bodo sporočili v ponedeljek.
Oglas
Na novinarski konferenci pred ljubljansko Mestno hišo so predstavniki iniciative ocenjevali, da bo referendum izveden 12. julija, zato je član iniciative Klemen Fajs pozval k čim višji udeležbi, da bo spremenjeni odlok o urejanju prometa v ljubljanski mestni občini uspešno zavrnjen, mestni oblasti pa izrečena jasna nezaupnica glede oblikovanja in izvajanja njenih politik. “S tem izidom pošiljamo jasno sporočilo županu in mestni oblasti. Nismo vir prihodka za mestno blagajno in ne bomo pustili, da se nas tako obravnava,” je dejal.
Pobudniki so sicer že na novinarski konferenci predvideli, da bo župan Zoran Janković v ponedeljek omenjeni občinski odlok v strahu pred referendumskim porazom raje umaknil.
Župan predlaga umik odloka – če bo sklep potrjen, referendum ne bo izveden
V tem času je Mestna občina Ljubljana že objavila sklic izredne seje mestnega sveta za ponedeljek z eno točko dnevnega reda: Sklep o umiku sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v MOL. “V primeru sprejema sklepa akt ne bo začel veljati, referendum o njem pa postane brezpredmeten, saj pobudniki dosežejo referendumski cilj, da se akt ne uveljavi,” je zapisano v priloženem gradivu.
Janković je v posneti videoizjavi, objavljeni na družbenih omrežjih, ponovil svoje mnenje, da je bila s spremenjenim odlokom določena nova ureditev parkiranja v Štepanjskem naselju in drugih ljubljanskih soseskah pravičnejša od zdajšnje. Ker pa je civilna iniciativa zbrala zadostno število podpisov za referendum, so bili v vodstvu občine po njegovih besedah pred dilemo, ali referendum, ki bi lahko bil 12. julija, razpisati ali pa odlok na seji mestnega sveta umakniti.
Odločili so se za drugo možnost, za to odločitev pa je Janković navedel dva razloga. Prvi je, da bi bilo 12. julija treba najti 1500 ljudi za izvedbo referenduma, drugi pa, da bi izvedba stala milijon evrov, ta denar pa bodo zdaj “porabili za tista dela, ki so v korist vseh Ljubljančanov”. “Mi bomo delali vse v korist naših prebivalcev, na vas pa je, da se odločite, ali smo pri svojem delu uspešni,” je zatrdil.
Kaj bi uvedel umaknjeni odlok?
S spremembami odloka, ki jih je mestni svet sprejel 23. marca, a zaradi referendumske pobude še niso bile uveljavljene, bi sicer v stanovanjskih soseskah uvedli plačljivo parkiranje na javnih površinah z dovolilnicami za stanovalce.
Praviloma bi bila izdana ena na stanovanje, veljala bi 365 dni od začetka veljavnosti, stala pa 60 evrov. Če bi bilo v soseski dovolj parkirnih mest, bi se lahko na stanovanje izdala tudi druga in tretja dovolilnica, ki bi stali 120 in 240 evrov.
Spremembe bi prinesle enotno ceno za nočno parkiranje v vseh conah v višini dva evra. Ob tem pa bi bilo parkiranje na javnih parkirnih površinah v stanovanjskih soseskah plačljivo po cenah, določenih za cono 3, torej 70 centov na uro podnevi in dva evra ponoči. Električna vozila pa bi lahko na prostorih za polnjenje stala samo za čas polnjenja. Poleg tega parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v sistemu souporabe, na parkiriščih za osebne avtomobile in v parkirnih hišah ne bi bilo več brezplačno.
Občina ni mestna uprava in ni župan, občina smo mi, njeni prebivalci.
Jernej Kastelic”Ne bomo se ustavili tukaj”
Ker pa je po Fajsovih besedah težav v glavnem mestu veliko, posluha mestne oblasti pa primanjkuje na vseh področjih, so se v iniciativi odločili, da zgradijo skupnost, ki bo aktivna tudi v prihodnje. Poleg že aktivnih članov v soseskah vzporedno na spletni strani Cilj.org vzpostavljajo mrežo 15.000 meščanov z elektronsko identiteto, ki bodo lahko vedno zbrali dovolj podpisov za referendumsko odločanje o spornih odločitvah.
“To nam bo omogočalo, da z nekaj kliki zakonito, neposredno in politično ščitimo in soustvarjamo svoje mesto,” je dejal Kastelic. Ko bo mreža dosegla ciljno število, mestni svet ne bo več mogel brez meščanov sprejeti nobenega škodljivega odloka.
Za temi zbranimi podpisi stoji več kot 2.000 ur prostovoljnega dela, pravijo člani iniciative. Foto: BoBo
Civilno iniciativo za Ljubljano so v prizadevanjih za razpis referenduma podprle tudi druge iniciative in organizacije. Apolonija Simon iz civilne iniciative Kakšno mesto hočemo je tako poudarila, da smo v zadnjih mesecih priča nečemu pomembnemu, ne le razpravi o parkiriščih, sežigalnici, javnem prostoru ali posameznih gradbenih projektih, ampak prebujanju Ljubljane. “Vse več prebivalcev ugotavlja, da lahko le z aktivnim državljanstvom vplivamo na smer razvoja mesta. Mesta ne ustvarjajo zgolj investicije, projekti in politične odločitve, mesto ustvarjajo ljudje, njihove potrebe, njihove izkušnje in njihova vizija prihodnosti,” je povedala.
Današnja mestna oblast pa po njenem prepričanju vse pogosteje kaže, da argumentirana mnenja stroke, prebivalcev in civilnih iniciativ razume kot oviro, namesto kot pomemben prispevek k boljšim in bolj premišljenim odločitvam. Kljub urejeni podobi mesta se številni prebivalci spopadajo z zmanjšanjem dostopnosti javnega prostora, z večjimi prometnimi obremenitvami, s posegi v okolje, slabšanjem pogojev bivanja in z občutkom, da se pomembne odločitve sprejmejo brez njihovega glasu, je nanizala.
Janković umaknil sporni odlok. Referendum bo ali ga ne bo?
Oglas