Nove slovenske Prehranske smernice, ki jih je objavila odhajajoča vlada, so v zadnjih dneh sprožile pravo prehransko nevihto. Kar bi morala biti strokovna razprava o zdravju, prehrani, okolju in prihodnosti slovenskega krožnika, se je hitro sprevrglo v vroč spor o mesu, veganstvu, kmetijstvu in zaupanju v stroko. Na eni strani so tisti, ki opozarjajo, da Slovenija nujno potrebuje bolj zdrave prehranske navade. Na drugi strani so kmetje, ki so prepričani, da dokument živinorejo krivično postavlja v vlogo okoljskega grešnika. Vmes pa so ljudje, ki se sprašujejo: ali gre res za zdravje ali za ideologijo?
V razpravo se je vključil tudi znani popularizator znanosti Sašo Dolenc, ki je po osnovni izobrazbi fizik z doktoratom iz filozofije. Po njegovem mnenju se o smernicah pogosto govori na podlagi delnih informacij in poenostavljenih razlag. Kot poudarja, celoten dokument ni »kratek seznam zapovedi«, ampak »obsežen strokovni poskus, kako prehranska priporočila prilagoditi sodobnim zdravstvenim, okoljskim in prehransko-varnostnim izzivom«.
FOTO: Vlada Rs
Dolenc: Ne gre za prepoved mesa ali uvedbo veganstva
Dolenc opozarja, da ima Slovenija resne težave s prehranskimi navadami. Velik del odraslih zaužije premalo prehranskih vlaknin, le majhen delež prebivalcev dosega priporočeni vnos sadja in zelenjave, kronične nenalezljive bolezni pa so veliko breme za posameznike in zdravstveni sistem.
Zato po njegovih besedah smernice prehrane ne obravnavajo več le kot zasebne izbire posameznika. Hrana je postala del širšega sistema, v katerem se prepletajo zdravje ljudi, stanje okolja, kmetijstvo, prehranska varnost in kakovost življenja.
Največ prahu je dvignilo približevanje tako imenovanemu modelu planetarne prehrane. A Dolenc poudarja, da ta »v nasprotju z nekaterimi javnimi očitki ne pomeni prepovedi mesa ali uvedbe veganstva«. Gre za premik k »bolj uravnoteženemu, pretežno rastlinsko zasnovanemu prehranskemu vzorcu«. V ospredju naj bi bili polnovredna žita, stročnice, zelenjava, sadje, oreščki in semena. Ob tem smernice še vedno dopuščajo zmerno uživanje rib, jajc, mlečnih izdelkov in mesa.
FOTO: Vlada Rs
Ključno sporočilo, pravi Dolenc, »ni radikalna odpoved, ampak sprememba razmerij na krožniku«. Manj visoko predelane hrane, predelanih mesnin, soli, dodanih sladkorjev, nezdravih maščob in alkohola. Več pa živil, ki dokazano prispevajo k boljšemu dolgoročnemu zdravju.
FOTO: Vlada Rs
Krožnik ni več samo zasebna stvar
Dolenc poudarja tudi pomen pravilnega kombiniranja živil. Z ustrezno sestavo obrokov lahko izboljšamo vnos vlaknin, mineralov, vitaminov in drugih hranil. V praksi bi to lahko pomenilo tudi cenejše in dostopnejše vire beljakovin, manjše tveganje za kronične bolezni in manjši pritisk na zdravstveni sistem. Po njegovih besedah lahko postopno zmanjšanje pretirane porabe mesa ter večji poudarek na lokalni, sezonski in rastlinski hrani prispevata tudi k manjši obremenitvi okolja, bolj smotrni rabi kmetijskih zemljišč in večji prehranski odpornosti države.
Zato bi bilo, kot pravi, smiselno o smernicah razpravljati manj kot o kulturnem spopadu med »mesojedci« in »vegani« ter bolj kot o vprašanju, kako lahko v Sloveniji oblikujemo prehranski sistem, ki bo »zdravju koristnejši, okoljsko vzdržnejši in družbeno bolj odgovoren«. A prav tu se razprava zaplete.
FOTO: Vlada Rs
Pod komentarjem se je vnela razprava
Dolenčev zapis je sprožil številne odzive. Nekateri so se strinjali z njegovim umirjanjem razprave, drugi pa so opozorili, da glavna težava ni nujno vsebina, ampak način priprave dokumenta. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Zapisal je, da se »glede cilja zelo strinja«, a da so se očitno »izgubili nekje na poti do cilja«. Po njegovih besedah dokument že z imenom Slovenske prehranske smernice namiguje, da gre za široko nacionalno usklajen dokument, a naj bi se po objavi izkazalo, da ministrstvo za zdravje za objavo sploh ni vedelo, čeprav je bilo nosilec projekta.
Pravst je opozoril tudi, da se v dokumentu navajajo imena raziskovalcev, ki dokumenta pred objavo niso videli in niso soglašali z navedbo svojih imen. »Slovenija vsekakor potrebuje sodobne prehranske smernice, vendar morajo te nastajati transparentno in vključujoče,« je poudaril.
Nekateri komentatorji so razpravo poskušali odmakniti od spopada med vegani in mesojedci. Slavko Colnarič, najboljši bobnar (skupina Pankrti) med slovenskimi kolesarji, je zapisal, da se tudi sam trudi jesti uravnoteženo in da verjame, da »ni zdrave ali nezdrave hrane same po sebi — so pa zdravi ali nezdravi jedilniki in način življenja«.
Po njegovem je povsem legitimno vprašanje, kdo smernice piše, kakšna prepričanja imajo avtorji in ali je bilo v dokument vključenih dovolj različnih strokovnih pogledov. Zmotilo ga je predvsem to, kako hitro se vse spremeni v ideološki spopad med »vegani« in »mesojedci«. Večina ljudi po njegovih besedah ni ne fanatično veganskih ne obsedeno mesojedih, ampak si želi predvsem normalno, kakovostno in dostopno prehrano.
Ob tem je opozoril še na prehransko industrijo. Po njegovem se veliko razprav vrti okoli posameznika, manj pa okoli sistema, ki vsak dan proizvaja in trži velike količine ultra predelane hrane.
FOTO: Samec Blaž
V razpravi se je oglasila tudi Eleonora Ela Krkač, registrirana pridelovalka semen, ki živi in deluje na slovenski Obali, ki je zapisala, da že leta kupuje zelenjavo, sadje, moko in meso pri preverjenem kmetu z ekološkim potrdilom ter kuha doma. Colnarič ji je odgovoril, da je lepo, če si lahko nekdo takšno prehrano privošči, a da ta možnost ni dostopna vsem. Za marsikatero družino je nakupovanje pri preverjenem ekološkem kmetu predrago ali logistično nedosegljivo.
Posebej občutljivo vprašanje je, kaj bodo smernice pomenile za javne kuhinje, kot so vrtci, šole, bolnišnice in domovi za starejše, kjer so ljudje z različnimi prehranskimi potrebami.
Na drugi strani je Samo Kreft, farmacevt, ki je sodeloval pri pripravi pri Prehrani smernic, Dolencu pripisal, da razpravo usmerja v bolj konstruktivno smer. Poudaril je, da prehrana že zdaj ni povsem zasebna izbira, saj na naše prehranske navade vplivajo oglasi, subvencije, tradicija in celotno prehransko okolje. Po njegovem nove smernice ne zmanjšujejo pravice do osebne izbire, ampak poskušajo obstoječe vplive na izbiro bolj usmeriti v zdravje človeka in planeta.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so do smernic zelo kritični. Po njihovi oceni dokument temelji na neutemeljenih trditvah o vplivu živinoreje na okolje. Prepričani so, da bi morale prehranske smernice temeljiti na preverjenih dejstvih, strokovnih argumentih in dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva, »ne pa na ideoloških izhodiščih«.
V KGZS opozarjajo, da dokument pred objavo ni bil usklajen s predstavniki kmetijskega sektorja. Posebej jih je zmotilo, da smernice med drugim navajajo, da ima goveje meso največji vpliv na okolje med vsemi vrstami mesa zaradi velikega odtisa na zemlji in v vodi, emisij toplogrednih plinov ter evtrofikacije.
Prav tako smernice po navedbah zbornice pišejo, da naj bi imela svinjina manjši vpliv na okolje kot goveje meso, a še vedno večjega kot rastlinska hrana, medtem ko naj bi imela perutnina najmanj emisij med vrstami mesa, a lahko kljub temu negativno vpliva na okolje zaradi pridelave krme in emisij v intenzivnih proizvodnih sistemih.
V zbornici opozarjajo, da so te trditve v nasprotju z drugim gradivom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, v katerem naj bi bile podobne navedbe že strokovno ovržene.
»Na podlagi ideologije veganstva ne moremo oblikovati smernic«
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je bil oster. »V takšnih gradivih, ko govorimo o nacionalnih smernicah, ni prostora za ideološke vsebine. Na podlagi ideologije veganstva in vegetarijanstva ne moremo oblikovati prehranskih smernic,« je dejal.
Od stroke pričakuje jasna izhodišča o tem, kaj je zdravo za ljudi, ne pa pristopa, ki po njegovem mnenju govedorejo prikazuje predvsem kot onesnaževalca in zato spodbuja zmanjševanje porabe mesa.
V KGZS dodajajo, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov vseh izpustov. Zato menijo, da živinoreja ne sme postati priročen krivec za okoljske težave.
Opozarjajo tudi na pozitivno vlogo živinoreje. Velik del slovenskega kmetijstva temelji na trajnem travinju, ki brez živinoreje ne bi bilo ustrezno vzdrževano. Takšna območja po njihovih navedbah prispevajo k vezavi ogljika, preprečujejo zaraščanje in erozijo tal ter ohranjajo biotsko raznovrstnost in kulturno krajino.
Del stroke opozarja na postopek
Razpravo dodatno zaostruje dejstvo, da pomislekov niso izrazili le kmetje. Zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave nacionalnih prehranskih smernic za leto 2025 so izrazili tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete. Kot opozarjajo, njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane. Kritični so tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu.