»Nikomur ni rekla niti besede. Spakirala je oblačila in nekaj stvari, vzela najino hčer ter izginila iz hiše, preden sem se vrnil iz službe. In od takrat pa vse do danes ne vem, kje je najin otrok, niti mi katera koli institucija zares pomaga pri iskanju moje Sofije (1),« je za Jutranji list spregovoril Antonio K., 29-letnik iz Svete Nedelje, ki od konca decembra živi v strahu in negotovosti glede tega, kaj se je zgodilo z leto in pol staro deklico.
Obrnil se je na hrvaške medije, ker ne ve več, na koga naj se obrne. Na strani Nacionalne evidence pogrešanih oseb so objavljene fotografije Ive Marte Dujanić (23) in deklice v rožnati jakni, policija pa je potrdila, da »izvaja vse z zakonom predpisane ukrepe in dejanja z namenom najdbe oseb, katerih izginotje je bilo prijavljeno«. Na vprašanje, ali to izginotje obravnavajo kot ugrabitev, zaradi potekajoče kriminalistične preiskave hrvaška policija ni podala več podrobnosti.
Antonio priznava, da njun odnos ni bil popoln. Spoznala sta se, ko je živel v Švici. Iva Marta se mu je oglasila prek družbenih omrežij in se kmalu preselila v njegovo najeto stanovanje. Po samo nekaj mesecih je dekle zanosilo in odločila sta se, da otroka obdržita. »Kmalu zatem je prvič izginila. Nisem vedel, kam je odšla, v naslednjih mesecih pa mi je občasno pošiljala sporočila, da je splavila, nato da je imela spontani splav, celo da bo otroka prodala,« se spominja Antonio, ki je bil v tistem obdobju prepričan, da otroka ni obdržala.
Klic iz porodnišnice
Vse do silvestrovega. Natančno 31. decembra 2024 ga je Iva Marta poklicala iz splitske bolnišnice in mu povedala, da je rodila. Par se je takrat odločil, da si da še eno priložnost, vendar je šlo nekaj znova narobe. »Ko sva se vrnila v Švico, se je vse sesulo. Odločil sem se, da se vrnemo na Hrvaško in odidemo k mojemu očetu in njegovi ženi v Pulj, da bi nama pomagala pri otroku, vendar ji tudi tam nič ni ustrezalo,« pravi mladenič, ki je v Istri želel začeti svoj posel, a je od tega odstopil, ker se ni mogel osredotočiti na nič.
Po treh mesecih so morali nekam oditi. Naslednje, kar mu je prišlo na misel, je bilo, da se vsi trije preselijo k njegovi materi v Sveto Nedeljo, v veliko hišo. »In spet ista zgodba. Kaos je trajal vse do decembra, ko je preprosto izginila. Istega dne je tako mene kot mojo mater prijavila policiji zaradi nasilja,« trdi Antonio in dodaja, da se je od tega dne začela drama s Hrvaškim zavodom za socialno delo.
»Prosil sem, naj ju dajo pod nadzor«
Socialne delavke po njegovih besedah niso želele niti poslušati njegove strani zgodbe, čeprav državni tožilec proti njemu ni vložil obtožnice. Policiji naj bi, nadaljuje, lagala, da jo je pretepal celo v obdobju, ko je bila vodena kot pogrešana po pobegu iz Švice. »In vse to Zavoda v Samoboru ni zanimalo. Prepovedali so mi stike s Sofijo, edino, kar so mi povedali, je bilo, da je Iva Marta odšla v Pulj. Vprašal sem jih, ali se jim to ne zdi sumljivo, saj ni iz tega mesta niti tam nima družine, vendar njim pri tem ni bilo nič čudnega,« je ogorčen.

Obrnil se je na hrvaške medije, ker ne ve več, na koga naj se obrne. Fotografija je simbolična. FOTO: Reuters
Naslednja stvar pa ga je še bolj pretresla. Pokaže nam listič, ki ga je dobil od policije, na katerem piše, da so policisti dekletu poskušali vročiti sodni poziv, vendar je na tem naslovu niso našli. »Namesto nje so našli lastnika nepremičnine, ki jim je povedal, da Iva Marta nikoli ni bila najemnica tega stanovanja. Torej so mi uslužbenke Zavoda v Samoboru očitno lagale, da so preverile, kje živi moj otrok. Takoj ko so slišale, da jo »pretepam«, so spis odložile, čeprav sem jih prosil, naj jo zaradi njenega psihičnega stanja dajo pod nadzor, vendar zaman,« nadaljuje Antonio, ki je prijavil Zavod, za katerega trdi, da je storil resne napake.
Zamolčala mu je otroka iz prejšnjega razmerja
Toda postopek je počasen, čeprav bi moral biti nujen, poudarja oče. Novih informacij o Sofiji ni. Pravi, da mu na Zavodu ne povedo ničesar, razen da je »postopek v teku«. »Ni mi pomagalo niti to, da sem pozneje izvedel, da že ima otroka, za katerega mi ni povedala, ko sva se spoznala. Ta fant mi je v vsem podpora, moje življenje pa je pekel. Ponoči vstajam, sanjam o otroku, čakam, da se pojavi. Ne vem, s čim sem si to zaslužil,« sklene Antonio K.
Hrvaški mediji so za pojasnila prosili tudi Hrvaški zavod za socialno delo in pristojno Ministrstvo za delo, pokojninski sistem, družino in socialno varstvo. Obe instituciji sta poslali enak odgovor. »Glede na občutljivost teme in potrebo po zaščiti interesov mladoletnega otroka, ki ga skupaj z materjo iščejo, menimo, da ni primeren trenutek za medijsko spremljanje primera, zato na vaše vprašanje ne moremo odgovoriti niti posredovati dodatnih informacij,« so po več dneh za Jutarnji list sporočili iz institucij.