“Če si veteran pomeni, da že kar nekaj časa delaš, pa še vedno si živ; ustvarjaš novo glasbo, imaš nove ideje, kako vse sestaviti, da bo na koncu čim bolje izpadlo.” Foto: Klemen Ceglar

Zasedba Zgrešeni primeri je nastala leta 2001. “Ko smo ustvarili skupino, je bil punkrok edini žanr, v katerem smo se vsi srečali, ta je bil v glasbi res močna skupna točka za nas. Obenem je bil to edini žanr, ki smo ga lahko precej hitro dovolj dobro igrali. Čeprav smo igrali tudi priredbe, smo zelo hitro začeli ustvarjati avtorsko glasbo,” je za MMC povedal pevec in basist Janko Rošelj. Trenutno skupino poleg njega sestavljajo še Gregor Zver (kitara, vokal), Robert Glač (kitara, vokal) in Marko Špolar (bobni, vokal).

Oglas

Nazadnje so leta 2023 izdali kratkometražni album Dejansko, v zadnjih dveh letih pa so v svet poslali več singlov. “Če izdajaš posamezne single, so ti kot neke drobtinice, s katerimi ostajaš prisoten. Če nisi ves čas prisoten, pač izgineš,” je poudaril Špolar, za katerega je glasba zdravilo za dušo. “Zame je pisanje pesmi terapija, obenem pa si lahko privoščim vse. Da lahko pišeš o čemer koli in nihče pravzaprav ne ve točno, kaj si mislil, je res privilegij. Dobro je biti proti vsemu, kar je mainstream, tako vedno želimo malo zbadati,” je še dejal Rošelj. Kot je sicer izpostavil Glač, je najboljši del izvajanja pesmi to, da “si bil v trenutku, ko si pisal pesem, sam, ko pa pridejo ljudje na koncert in s tabo pojejo ali pa samo poslušajo, nisi več sam, ampak si ta trenutek deliš z vsemi.”

Nedavno so člani postregli s pesmijo Začarej. “Je taka ljubezenska skladba, ki je mogoče malo poredna – ampak taki smo,” je povzel frontman zasedbe, katere trenutni primarni cilj, da čim bolj razširijo bazo poslušalcev in tako pridejo do boljših koncertov. Poleti se bo skupina po 11 letih spet vrnila na Goro Rocka. “Veliki festivali in odri imajo poseben čar. Ko je na tvojem koncertu toliko ljudi, je prisotna posebna energija. Kot frontmanu mi da veliko čustev, ki jih nikjer drugje ne morem dobiti. Res je nekaj vrhunskega,” je priznal pevec.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Zgrešeni Primeri – Začarej (Official Video)

Zgrešeni primeri ste glasbeno pot začeli leta 2001. Od ustanovnih članov ste ostali vi, Janko. Kako “dolenjski veterani punk’n’rolla” gledate na to četrt stoletja dolgo kariero?
Janko: Ko smo ustvarili skupino, je bil punkrock edini žanr, v katerem smo se vsi srečali, ta je bil v glasbi res močna skupna točka za nas. Veliko smo poslušali predvsem skupine blink-182, Green Day in The Offspring. Obenem je bil to edini žanr, ki smo ga lahko precej hitro dovolj dobro igrali. Čeprav smo igrali tudi priredbe, smo zelo hitro začeli ustvarjati avtorsko glasbo.
Robert: Glasbena scena oz. industrija je lahko nekakšna vojna. Medtem ko je veliko skupin iz njihovih krajev razpadlo, so se Zgrešenci obdržali več kot 25 let. Čeprav se Janko brani izraza veterani, se mi v tem primeru zdi to kot pohvala. V skupino sem sicer prišel, ko sem bil star 17 let, ko je zasedba obstajala več kot 10 let. Zatem sem za nekaj časa odšel, potem pa se spet vrnil. Drugi člani, ki so starejši od mene, so me ogromno naučili za delo v tej skupini, pa tudi za prihodnje projekte.
Marko: Pred letom dni so me vprašali, ali bi vskočil za dva koncerta, sčasoma pa smo to podaljšali. Super mi je. Če si veteran pomeni, da že kar nekaj časa delaš, pa še vedno si živ; ustvarjaš novo glasbo, imaš nove ideje, kako vse sestaviti, da bo na koncu čim bolje izpadlo. Ustvarjalnost je zelo dobrodošla stvar.
Janko: Vse, kar smo zaslužili, smo vedno vložili v snemanje pesmi. Imamo štiri plošče – lahko bi jih imeli še več, če bi imeli več denarja. Večino skladb sem napisal jaz. Te bolj ali manj dodelane pokažem na vajah in skupina je zelo pomembna pri tem, kako stvar zveni na koncu; nekatere so praktično nerazpoznavne v primerjavi z začetno obliko. Najnovejši singel Začarej je eden redkih, ki sva ga naredila skupaj z Robijem; jaz sem poskrbel za besedilo, on pa za glasbo. Če bo vse po sreči, bo še en tak izšel jeseni. Upam, da bova to še kdaj storila.



“Toliko se že poznamo, da se ne spremo pretirano.” Foto: Klemen Ceglar

Vmes ste imeli nekaj obdobij odmora, nekaj članov se je zamenjalo. Kot ste dejali, novi prinesejo svežino in nove ideje. Kako pa to vpliva na celotno dinamiko zasedbe?
J: Menjav je bilo res veliko. Sem pa kot ustanovni član ponosen na to, da smo z vsemi nekdanjimi člani še vedno v zelo dobrih odnosih.
R: Bolj ali manj je bilo samo to, da se je življenje zgodilo; ljudje grejo po svoje in pridejo novi. Zabavno je, ker včasih na ponedeljkovo vajo pridejo na pijačo in je nenadoma v prostoru deset ljudi, ki so bili na neki točki v skupini.
J: Taka čudna disfunkcionalna družina smo.

Kako se je glasbena scena v času obstoja Zgrešenih primerov spreminjala?
M: Zelo se je spreminjala.
J: Zgrešeni primeri nikoli ni bila res punkovka zasedba. Tudi s tematikami se nisem obremenjeval; tako kot je naneslo, je naneslo. Nismo se načrtno lotili pisanja o nečem, ker bi vedeli, da bo to “vžgalo”. Nikoli nismo dovolili, da bi nam kdor koli zapovedoval, kaj moramo delati. Morda je to še najbolj punkovsko. Težava je bila samo takrat, ko naše pesmi niso želeli vrteti na radiih, ker je besedilo vsebovalo kletvice. Osebno sicer menim, da lahko nekoga pošlješ nekam tudi na lep način.
M: Neki pameten človek je rekel: “Vsakemu lahko poveš vse, če to poveš na šaljiv način.”
J: Neko daljše obdobje smo imeli veliko koncertov, a takrat nobeni skupini iz naše generacije ni uspel resen preboj. Od tistih, ki smo se skupaj pojavljali na sceni, skoraj nobenega ni več. V tistem času so bile namreč zelo dominantne zasedbe iz 90. let prejšnjega stoletja, kot so Siddharta, Big Foot Mama in Mi2, in mi “tamali” nikamor nismo mogli. Po letu 2019 in 2020, ko je bila naša skupina “na aparatih”, ker so bile druge stvari prioriteta, pa se je to tudi z novim valom in skupinami, kot je Alo!Stari, začelo spreminjati in dalo tudi nam, “veteranom”, malo novega zagona.

Zgrešeni Primeri – Lažeš (Official Video)

V 25 letih ste izdali več albumov, prvega, M.E.M, leta 2008. Kako se vam zdi, da se razvijate od projekta do projekta? V preteklosti ste omenili kakovostni preskok med prvencem in drugo ploščo ter to, kako tudi spremembe v življenju vplivajo na glasbo.
J: Na prvi album smo vključili bolj staro glasbo, ki je nastajala že od začetka ustvarjanja in nam je bila všeč. Pri drugi plošči je dal velik pečat na zvok nekdanji kitarist Marcel Petrič; zvok je bil bolj težek, že malce metalski. Kar pa se besedil tiče, približno tretjina jih je bila zelo družbeno angažiranih, tretjina posvečena drugim temam, tretjina pa se je vrtela okoli ljubezenskih stvareh.

Pogosto sodelujete z Dragom Popovičem. Kako pomembno je najti nekoga, ki vam ustreza in vas razume ter je neka stalnica?
M: Zelo.
R: Drago je kot dodaten član benda. Mi pesmi zmečemo skupaj, on pa ve, kako se lotiti celotnega snemanja, kaj narediti pri kakšni skladbi, kaj se da in kaj ne. Zelo pomembno je imeti stalnega človeka, ki te razume. Dobro je, da ga imamo na svoji strani, saj nas vodi čez celoten snemalni proces do zaključka projekta. Moraš imeti nekoga, ki gleda na stvari od zunaj in reče: “Dovolj ste se igrali, dajmo zamenjati igračo.” V nasprotnem primeru bi lahko v nedogled popravljali pesmi in jih nikoli končali.
J: Glavnino materiala smo naredili z Dragom. Da pa bomo natančni: prvo ploščo smo posneli pri Alešu Zibelniku, drugo in tretjo pa pri Dragu. Četrto, ki je bila kratkometražni album, pa smo od petih pesmi štiri posneli pri Juretu Mihevcu. Te skladbe so zagotovo malce drugače izpadli. Zatem smo snemali tudi pri Mateju Pečaverju, pri katerem bo Robert posnel tudi samostojno ploščo. Tako da preizkusimo tudi, kako je pri drugih, kar so zanimive izkušnje. To zagotovo pripomore k zvočni rasti skupine.
R: Pa ne da pri kom ne bi bilo dobro; s tem, ko sodeluješ še z drugimi, vidiš, kako različne načine dela imajo, drugače slišijo glasbo … Vsak človek ti lahko nekaj da. Tako si širiš obzorja in dobiš tudi občutek, kako bi naredil prihodnje pesmi.

Zgrešeni Primeri – Tisti dan (Official Video)

Kot ste dejali, je pomembno predvsem, da vi uživate v glasbi, ki jo ustvarjate, in presežete sebe. Nazadnje ste leta 2023 izdali EP Dejansko. V zadnjih dveh letih ste izdali več singlov. Kako pomembna je izdaja teh v časih, ko se zdi, da nekateri zanemarjajo albume?
M: Tako je po sili razmer, ker se je glasbena industrija, pa tudi družba, spremenila. Vsi samo še drsajo po zaslonu gor in dol. Če izdaš album, to pomeni, da neko obdobje snemaš in urejaš material, kar pa pomeni, da te nekaj časa ni. Če pa izdajaš posamezne single, so ti kot neke drobtinice, s katerimi ostajaš prisoten. Če nisi ves čas prisoten, pač izgineš.
J: Posebno druga plošča je bila po mojem mnenju res dobra, nekaj pesmi je bilo res močnih. Takrat smo se res osredotočili samo na glasbo, se potrudili tudi za grafično podobo albuma. Potem, ko smo ga izdali, pa nismo imeli volje, časa ali denarja, da bi se ukvarjali s promocijo materiala. Plošče so tako ostale samo pri oboževalcih. Škoda je, ko posnameš več kot 10 pesmi in potem ne pridejo do širše javnosti. Zato smo se odločili, da bomo boljše skladbe izpilili in vsako izdali kot singel. Zaenkrat se mi zdi, da to dobro delamo. Če bi bili bolj priljubljeni, bi si zagotovo lahko privoščili še več albumov, tako pa je zdaj naš primarni cilj, da čim bolj razširimo bazo poslušalcev in tako pridemo do boljših koncertov. Dobri nastopi so zame osebno najboljši del, ki premaga snemanje in ustvarjanje – čeprav sta mi tudi ta dva procesa všeč.
R: Glede na to, da ima vsak še družino in druge obveznosti, je pri ustvarjanju singlov tudi manjši pritisk, kot če se lotiš albuma, ki je večji zalogaj. Namesto, da vse skladbe za album posnameš naenkrat, je lažje, da postopoma nizaš single. Ko imaš nekaj pesmi, ki so ti všeč in so naredile nekaj v svetu, se odločiš, da dodaš še nekaj pesmi, ki so nastale v vmesnem času, in vse združiš v ploščo.
M: Posnetki tako ali tako ostanejo. Ko jih imaš dovolj, jih pač zapakiraš v eno škatlico. Tisti, ki jo hoče imeti, jo bo že kupil.



“Zvokovno smo čedalje bolj dovršeni.” Foto: Klemen Ceglar

Najnovejši singel je Začarej, ki govori o lepih trenutkih v življenju. Tisti dan je malce nasprotje tega. Brez olepševanja pojete o življenju, ljubezni in družbi. Pravite, da je “bolje imeti malo poslušalcev, ki razumejo, kot milijone, ki jim je vseeno”. So pesmi na nek način za vas terapija, obenem pa kanal, prek katerega se ljudi dotaknete in opozorite na nepravičnost v svetu?
J: Začarej je taka ljubezenska skladba, ki je mogoče malo poredna – ampak taki smo. Naslednji singel pa bo recimo spet popolnoma družbeno kritičen in zelo aktualen. Kot omenjeno, nič ni načrtno – kakor nanese. Zame je pisanje pesmi terapija, obenem pa si lahko privoščim vse. Da lahko pišeš o čemerkoli in nihče pravzaprav ne ve točno, kaj sem mislil, je res privilegij. Dobro je biti proti vsemu, kar je mainstream. Vedno želimo malo zbadati.
R: Pesem izdaš in iščeš enako misleče ljudi; vedno se bo našel nekdo, ki misli podobno. Kul je, ko se najdejo v tvojih besedah. Najbolj zabavna stvar je sicer, da si bil v trenutku, ko si pisal pesem, sam, ko pa pridejo ljudje na koncert in s tabo pojejo ali pa samo poslušajo, nisi več sam, ampak si ta trenutek deliš z vsemi. Prav to glasbenikom da zagon, da še naprej delajo to.
M: Zame je glasba zdravilo za dušo. Če pa lahko igram v bendu in ljudje še slišijo, kaj igramo, pa toliko boljše. Če pogledaš bližje, smo vsi čudni. Pred časom mi je nekdo v elektronskem sporočilu napisal: “Drugačno je mega, normalno je precenjeno.” S tem se zelo strinjam.

V pesmi Še en dan se lotite senčne strani življenja. Kako se vi spopadate s temi?
M: Če je glasba zdravilo za dušo, je šport zdravilo za telo. Potem pa kava. Sicer pa, kot pravi Tom Hanks v filmu Brodolom: “Vem, da bo jutri sonce vzšlo, in da pač moram dihati.” Če dejansko dihaš, potem se lažje zdrži.
R: Življenje je včasih bedno, včasih pa dobro. Tisti, ki se ukvarjajo z iskanjem nekega večjega smisla – lahko povem, da ga ni. Samo uživaj in delaj to, kar si želiš, saj ne boš za vedno tu. Smisel je prav v trenutkih, ki tebi nekaj pomenijo. Čeprav ti gre služba na primer na živce, si boš s plačo lahko polepšal življenje in si ga popestril tudi z ljudmi okoli sebe. To je vse, kar potrebuješ.
J: Imam srečo, da se vedno lahko vrnem v mir k družini ter imam še glasbo in šport, s katerim se pravzaprav profesionalno ukvarjam. Ko je vseh teh stvari ravno prav, najbolje delujem. Je pa res, da najboljša besedila pišem, ko v eni izmed teh nekaj škripa. Trenutno se zelo dobro počutim in moram reči, da že dolgo nisem nič pametnega napisal – zame dolgo pomeni, da v enem mesecu nisem napisal niti ene pesmi. Potem pa pridejo obdobja, ko v dveh tednih ustvarim vsaj pet pesmi. Če me nekaj na primer teži dlje časa, lahko iz tega naredim tri skladbe, a sta na koncu samo prva dva v redu. Sicer pa potem svoje iskreno mnenje povejo še drugi člani.

Zgrešeni Primeri – Vse bi dal (Official Video)

Pa so med vami prisotna tudi umetniška nestrinjanja?
R: Toliko se že poznamo, da se ne spremo pretirano. Razumeš, ko ti nekdo pove mnenje in da predlog. Pač nisi tečen in poskusiš po njegovo; če deluje, v redu, če ne, pa to tudi poveš. Vse se je mogoče dogovoriti.
M: Ne smeš se preveč resno jemati, bolje je imeti umirjen, lahkoten pristop – na primer v glasbi nekaj poskusiš in vidiš, kako gre.
J: Če bi se prepirali, kdo pri zdravi pameti bi še prišel na vaje. Všeč mi pa je, da nismo finančno odvisni od tega, ali naredimo uspešnico ali ne. Ne moremo si predstavljati, kako bi bilo, če bi imeli za sabo založbo, ki bi imela določene zahteve. Čeprav smo pred leti imeli pogodbe na mizi, smo se odločili za tisto, ki na nas ni pritiskala glede izdaje materiala, ampak je poskrbela predvsem za distribucijo. Nekateri pravijo, da so veliko bolj učinkoviti, če imajo rok, zame pa bi stvar izgubila čar, če bi mi postala kot služba.

Za videospot pesmi Lažeš ste, kot ste rekli, prvič imeli večjo, bolj “hollywoodsko” ekipo. Kakšna je bila ta izkušnja za vas?
R: Cel žur. Vedno, ko smo se lotevali videospota, smo preveč razmišljali o tem, kakšna bi bila zgodba itd. Nato pa se nam je posvetilo, da se s tem dejansko ukvarjajo drugi ljudje. Mi tako lahko samo napišemo pesem, jim jo predstavimo, povemo želje, oni pa imajo svobodo ustvarjanja in s svojo vizijo potem naredijo nek izdelek. Ela Mimi Pirnar in Bonino Englaro sta zagrabila za stvar. Odlično je bilo, da imaš ljudi, ki jim zaupaš in narediš to, kar ti rečejo.
J: Pri skladbi Začarej smo šli še korak naprej.
R: Benda v tem videospotu sploh ni. To ne pomeni, da ga nikoli več ne bo, ampak upam, da se bomo še kdaj lotili kaj takega.
M: Razlika je, če nekaj naredijo profesionalci, ki imajo nek smisel za to in izkušnje. Imamo to srečo, da sodelujemo z zelo dobro razširjeno ekipo, da lahko poskrbimo za dobro glasbo, videospote in zvok na nastopih. Če moraš delati vse sam, brez dobre ekipe, je težko.
J: Okoli nas so se v zadnjih letih zbrali zelo sposobni in po duši dobri ljudje. Čutim, da smo zvokovno čedalje bolj dovršeni. Čeprav ne eksperimentiramo in je naša osnova še vedno punkrok, so vedno prisotni neki detajli, ki poskrbijo, da smo mi zadovoljni, poslušalci pa slišijo nekaj, kar še niso.

Zgrešeni Primeri – Še en dan (Official Lyric Video)

Se vam torej vizualna komponenta pesmi zdi pomembna?
R: Da, sploh v modernih časih. Na žalost je mogoče za nekatere skoraj bolj pomembna kot glasba.

Zgrešeni primeri ste nastopali na različnih prizoriščih, med drugim tudi v Stožicah leta 2016 na Ritmu mladosti. Zdaj boste imeli po 11 letih spet koncert na Gori Rocka. Kako se bo tja vrniti po 11 letih?
J: Veselimo se, ker imamo dober termin: ob 21. uri. Pridno skupaj vadimo vsak ponedeljek, pa še vsak zase na skrivaj. Veliki festivali in odri imajo poseben čar. Ko je na tvojem koncertu toliko ljudi, je prisotna posebna energija. Kot frontmanu mi da veliko čustev, ki jih nikjer drugje ne morem dobiti. Res je nekaj vrhunskega.

Čaka vas torej pestro koncertno poletje.
J: Letošnja koncertna sezona bi lahko bila naš preboj. Do oktobra imamo za zdaj potrjenih okoli šest ali sedem koncertov, kar je za nas zelo dobro.
R: Zabavno je ustvarjati glasbo in jo vaditi, a je super tudi iti ven iz garaže ter jo komu pokazati. Če je nekomu še všeč, pa toliko bolje. Pravzaprav smo zelo privilegirani, ker gremo lahko nekam koncertirat, tam ti dajo pijačo in hrano, pa še poslušajo te, na koncu pa ti nekaj ostane v denarnici. Zelo se veselimo koncertov in vsega, kar koncerti prinesejo.

Oglas