Po stopnjevanju konflikta med ZDA in Iranom ter vse resnejših motnjah v Hormuški ožini so delniški trgi zdrsnili v rdeče, medtem ko so nafta, plin in zlato poskočili. Udar je čutila tudi Ljubljanska borza: slovenski borzni indeks SBITOP je padel.
Ponedeljkovo jutro je prineslo sunkovit preobrat na finančnih trgih. Vojna eskalacija med ZDA in Iranom je sprožila klasičen beg v varno zatočišče: vlagatelji prodajajo delnice, kupujejo zlato in se pripravljajo na dražjo energijo.
V Evropi so glavni indeksi že na začetku trgovanja zdrsnili navzdol. Najbolj je udarilo po cikličnih panogah – industriji, bankah in transportu –, kjer je strah pred dražjo energijo in motnjami dobavnih verig največji.
Ljubljana v rdečem
Tudi Ljubljana je v rdečih številkah. Slovenski borzni indeks SBITOP je po dobri uri trgovanja padel za 3,56 odstotka.
Kako močan je bil prvi udarec (številke iz prvih minut trgovanja):
DAX: –2,3 % na 24.697 točk (še v petek blizu rekordne ravni iz sredine januarja)
MDAX: –2,7 % na 30.706 točk
EuroStoxx 50: –2,3 %
Pariz (CAC): –2,36 %
London (FTSE): –0,93 %
Nafta skočila: vse se vrti okoli Hormuške ožine
Ključna točka je Hormuška ožina – morski prehod med Iranom in Omanom, skozi katerega gre približno 20 odstotkov svetovnih pošiljk nafte. Ko se v takem ozkem grlu pojavljajo napadi, opozorila ladjam, višje zavarovalne premije ali preusmeritve tankerjev, se energenti praviloma odzovejo takoj.
Foto: Guliverimage
Brent (sod severnomorske nafte) je v prvih minutah trgovanja poskočil za 14 odstotkov na 82,37 dolarja (najvišje od januarja 2025, ko se je cena umirila in zdrsnila malenkost pod 80 dolarjev), tudi WTI (ameriška nafta) je zrasel dvomestno. Ob nadaljnjem stopnjevanju strokovnjaki ne izključujejo niti scenarijev okoli stotih dolarjev ali več.
Cene plina v Evropi eksplodirale: TTF poskočil za več kot 20 odstotkov
V Evropi je medtem močno poskočil tudi zemeljski plin: referenčna nizozemska borza TTF je pokazala skok za več kot 20 odstotkov, pri čemer je megavatna ura plina za dobavo v aprilu dopoldne dosegla 39,84 evra (kar je +24,6 % glede na konec prejšnjega tedna) in se za kratek čas približala tudi 41 evrom – najvišji ravni v več kot letu dni.
EU je po zmanjšanju ruskih dobav še bolj odvisna od uvoza, med drugim utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja, pa tudi iz ZDA in Norveške.
Zlato spet varno zavetje
Unča zlata (31,1 g) je v zgodnjem trgovanju stala do 5.393 dolarjev (4.568,40 evra), kar je 2,2 odstotka več kot v petek. Cena se je s tem približala januarskemu vrhu, ki je bil tik pod 5.600 dolarji.
Letalstvo pod udarom
Delnice azijskih letalskih prevoznikov so močno padle: Cathay Pacific, Qantas, Singapore Airlines in Japan Airlines za več kot pet odstotkov, Qantas je začasno zdrsnil celo za 10,4 odstotka. Razlog je dvojni: varnostna tveganja in dražji kerozin.
Qantas je začasno zdrsnil celo za 10,4 odstotka.
Foto: Reuters
Kaj bodo trgi spremljali v prihodnjih dneh
V prihodnjih dneh bodo trgi vsak dan gledali predvsem, ali tankerji sploh še lahko prečkajo Hormuško ožino kot običajno in kako varna je plovba, ali se konflikt širi in bi se lahko pojavili novi napadi na infrastrukturo ter kako se bodo odzvale proizvajalke energije – morebitno povečanje črpanja lahko omili šok, ne pa nujno reši logistike.
V takih krizah je odločilno predvsem eno: koliko dni traja motnja. Vsak dodatni dan negotovosti pomeni novo premijo v ceni nafte – in s tem več pritiska tudi na potrošnike.