Foto: BoBo
Kot je v imenu Mestne občine Ljubljana pojasnila Polona Zupan Klopčič, je pobudnikom referenduma, ki so zbirali overjene podpise, uspelo doseči petodstotni kvorum. Potrebnih je bilo 11.369 podpisov, zbrali pa so jih 14.051, tako da so pogoji za naknadni referendum izpolnjeni.
Oglas
Volilni upravičenci bodo na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk in ga je mestni svet sprejel 23. marca.
Volilna opravila bodo po besedah Zupan Klopčič začela teči 11. junija, referendum pa bo 12. julija. Stroški referenduma so ocenjeni na milijon evrov, predstavniki iniciative pa imajo možnost zahtevo zanj umakniti, dokler se ne sprožijo vsi postopki, je pojasnila.
“Vesela sem, da bomo zdaj končno razpisali ta referendum, in upam, da se ga bo tudi udeležilo čim več ljudi,” je razvoj dogodkov komentirala svetnica Levice Urška Honzak. Da upa na dobro udeležbo, je dejal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. “Da preverimo, kaj delamo,” je utemeljil. Je pa ponovil, da bo referendum drag in da bo treba za njegovo izvedbo poiskati 1500 ljudi, najeti šole in druge prostore za glasovanje ipd.
Svetnik Vesne – zelene stranke Denis Striković je medtem izrazil upanje, da se bo pobudnikom referenduma in mestni upravi vendarle uspelo pravočasno dogovoriti za “neki mehanizem v korist vseh občanov”, da referendum ne bo potreben. To je odvisno od prvopodpisanega pod zahtevo Klemna Fajsa, je poudaril Janković. Opozoril je, da je Fajsa v preteklosti trikrat povabil na sestanek, a neuspešno. Je pa zdaj dogovorjen za sestanek z njim v sredo zvečer, je še razkril.
Svetniki sicer izglasovali umik prenovljenega odloka o urejanju prometa
Mestni svetniki so sklep o razpisu naknadnega referenduma sprejeli brez glasu proti, in sicer na dodatni izredni seji. Pred tem so namreč na ločeni izredni seji nekaj manj kot tri ure razpravljali o umiku odloka o urejanju prometa in ga, čeprav so vmes izvedeli, da je civilna iniciativa že vložila podpise za referendum, župan pa je napovedal, da bo sklep o njegovem razpisu na mizi svetnikov še danes, tudi izglasovali.
Zoran Janković je dejal, da se z umikom prenovljenega odloka o urejanju prometa v Ljubljani izpolnjuje volja pobudnikov referenduma. Je pa po njegovih besedah gospodar referendumskega postopka Iniciativa za Štepanjsko naselje oz. združena Civilna iniciativa za Ljubljano, “se pravi tisti, ki so zagnali zbiranje podpisov, zbrali so podpise, oni imajo čas, da se odločijo, ali hočejo referendum ali ne”. Zdaj je namreč predvideno odločanje o aktu, ki ga ne bo.
Polona Zupan Klopčič je v imenu mestne občine povedala, da se v pravni teoriji šteje, da je akt, dokler ni objavljen, še vedno v nastajanju. Ker pred objavo še nima pravnih učinkov, ga lahko mestni svet umakne iz postopka še pred njegovo uveljavitvijo, je utemeljila.
Sorodna novica
Referendum o parkirnem odloku: “Ne gre za vprašanje ene soseske, temveč za celotno Ljubljano”
A s tem številnih svetnikov ni prepričala, več jih je zato sejo obstruiralo. Prvi med njimi je bil svetnik Piratske stranke Slovenije Jasmin Feratović. Vztrajal je, da ni pravne podlage za umik odloka. Prepričan je, da bi se rada oblast na ta način izognila posledicam.
V nadaljevanju so dvorano zapustili tudi svetnica SLS-a Tina Bregant ter svetniki Demokratov in Levice. Kot je dejala Bregant, je razočarana, da se do pomembnih odločitev v Ljubljani ne pride s konsenzom in dialogom, temveč se uporablja “pravniška akrobatika”. “Motiti se je človeško, s to sejo pa danes pravzaprav ne priznavate, da ste se motili, priznavate le, da vas je strah. Soočite se z ljudmi. Sami ste potrdili ta odlok in zdaj se ga sami rešite, pa naj ljudje vidijo trdnost in konsistentnost,” je pozvala Jankovića.
“Odlok, ki je bil še pred kratkim predstavljen kot potreben, premišljen in pravilen ukrep, se zdaj umika v trenutku, ko je postalo jasno, da obstaja močan in organiziran odpor javnosti. Če referendum ni težava, zakaj spreminjamo odlok oziroma umikamo odlok ravno v trenutku, ko so bili zbrani podpisi? In če je odlok dober, zakaj ga umikamo? Če ni dober, zakaj smo ga sploh sprejeli? Takšno ravnanje žal ustvarja vtis, da se pravila igre spreminjajo takrat, ko izid ni več predvidljiv,” je bila pred obstrukcijo ostra tudi svetnica Levice Petra Blajhribar Kubo.
Svetnica Demokratov Katja Damij se je medtem vprašala, kako je mogoče, da neki blok nima nikakršnega zemljišča, imel pa ga je pa ob gradnji.
Sorodna novica
Zbranih naj bi bilo dovolj podpisov za referendum o širitvi plačevanja parkirnine
Svetnik Liste Zorana Jankovića Dejan Crnek je medtem ocenil, da so tisti, ki so zbirali podpise, zavajali in da prebivalci Ljubljane, ki ne živijo v Štepanjskem naselju, niso vedeli, kaj podpisujejo. “Govorili smo o nočnem parkiranju, o parkiranju po vsej Ljubljani, o tem, da parkirišč ne damo,” je povzel. Tudi če bi bil referendum izpeljan, pa bi ostal trenutno veljavni odlok, “ki dovoljuje parkomate, urejanje, parkiranje po celotni Ljubljani že zdaj”. Z novim odlokom so želeli urediti parkiranje v soseskah, urejanje tega vprašanja v Štepanjskem naselju pa se je začelo na željo krajanov, je povzel.
Svetnik Vesne – zelene stranke Denis Striković medtem v zbranih podpisih vidi priložnost, da se začnejo pravi pogovori med vsemi vpletenimi.
Kaj bi prinesla sprememba tega odloka?
S spremembami odloka, ki jih je mestni svet sprejel 23. marca, a zaradi referendumske pobude niso bile uveljavljene, bi sicer v stanovanjskih soseskah uvedli plačljivo parkiranje na javnih površinah z dovolilnicami za stanovalce. Praviloma bi bila izdana ena na stanovanje, veljala bi 365 dni od začetka veljavnosti, stala pa 60 evrov. Če bi bilo v soseski dovolj parkirnih mest, se bi lahko na stanovanje izdala tudi druga in tretja dovolilnica, ki bi stala 120 in 240 evrov.
Spremembe bi prinesle enotno ceno za nočno parkiranje v vseh conah v višini dva evra. Ob tem pa bi bilo parkiranje na javnih parkirnih površinah v stanovanjskih soseskah plačljivo po cenah, določenih za cono 3, torej 70 centov na uro podnevi in dva evra ponoči.
Električna vozila pa bi lahko na prostorih za polnjenje stala samo za čas polnjenja. Poleg tega parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v sistemu souporabe, na parkiriščih za osebne avtomobile in v parkirnih hišah ne bi bilo več brezplačno.
Oglas