Capacocha je bil za Inke pomemben žrtveni ritual, ki je zahteval žrtvovanje otrok. Foto: Reuters
Staroselska skupnost Kolla je vrnitev mumije zaznamovala z obredno slovesnostjo. Foto: Reuters
“Otrok s Chañija” – mumija je ime dobila po gori Nevado de Chañi v provinci Jujuy, kjer so jo po naključju našli gorniki in pripadniki vojske – je zadnjih 120 preživel v muzeju v Buenos Airesu.
Oglas
Žrtev ritualne usmrtitve
Otrok, ki je bil zakopan na 5900 metrih nadmorske višine, je bil ob smrti star od pet do sedem let. Ubit je bil v svetem inkovskem obredu žrtvovanja, ki so ga imenovali “capacocha”.
Capacocha je bil za Inke pomemben žrtveni ritual, ki je zahteval žrtvovanje otrok. Obhajali so ga ob prelomnih trenutkih vladarjevega življenja (vzponu na prestol, bolezni, smrti ali rojstvu sina), včasih pa so z njim skušali ustaviti naravne katastrofe ali posvetiti pomembna ceremonialna središča. Sodobni antropologi si logiko tega žrtvovanja razlagajo s tem, da so Inki “najboljše med njimi” hoteli poslati k bogovom. Za številne družine je pomenilo veliko čast, da je bil za ceremonijo izbran njihov otrok; premožne družine so svoje potomce pošiljale tudi zato, da bi si zagotovile vladarjevo naklonjenost.
Otroke so morale za žrtvovanje državi v obliki letnega davka pošiljati vse lokalne skupnosti pod njeno oblastjo. Fantje so morali biti mlajši od desetih let, dekleta pa od 16, eni in drugi pa so morali biti “popolni”, brez peg, brazgotin ali ran. V posmrtnem življenju naj bi služili kot predstavniki človeštva v onstranstvu. Za številne družine je predstavljalo veliko čast, da je bil njihov otrok izbran za ceremonijo. Foto: Reuters
Kraj El Moreno, kamor so mumijo zdaj vrnili, in gora Nevado de Chañi daleč v ozadju. Foto: Reuters
Od leta 1905, ko so ostanke izkopali, so bili shranjeni v Etnografskem muzeju Juana B. Ambrosettija, ki deluje pod okriljem Univerze v Buenos Airesu. Staroselske skupnosti iz regije Puna na severu Argentine so si več desetletij prizadevale za restitucijo mumije.
Prejšnji teden so mumijo naposled prepeljali iz muzeja v argentinski prestolnici v mesto El Moreno v provinci Jujuy. Staroselska skupnost Kolla je vrnitev mumije zaznamovala z obredjem in slovesnostjo.
“Ta fantič nas lahko ogromno nauči o naši identiteti,” je vodja skupnosti Clemente Flores komentiral za tiskovno agencijo Reuters. “Pokojnik je ljubljeno bitje, naš dedek, ki je zaspal, da bi nam pokazal našo kulturo in običaje, ki so se v nekaterih primerih ohranili do današnjega dneva.”
Na uradni predaji mumije se je predstavništvo univerze skupnosti opravičilo, da se je restitucija zgodila s tako veliko zamudo. “Vsega se ne da opravičiti v imenu znanosti,” je priznal Ricardo Manetti, dekan Filozofske fakultete Univerze v Buenos Airesu.
Skupnost Kolla še ni določila, kje bo mumija dobila svoje poslednje počivališče.
Oglas