BAIC na ekstremnem terenskem poligonu pokaže razliko med pravim terencem in športnim. Ključni element ostaja klasični letveni okvir oziroma šasija. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Medtem ko večina športnih terencev danes temelji na samonosni karoseriji in udobju cestne vožnje, pravi terenci še vedno uporabljajo klasični letveni okvir oziroma šasijo, robustno podvozje, reduktor in zapore diferencialov.
Oglas
VIDEO
Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.
V praksi to pomeni precej več kot le agresiven videz. Na zahtevnem terenu odločajo fizikalne zakonitosti, artikulacija podvozja, prenosi navora in geometrija vozila. Na poligonu nas je skozi ključne elemente terenske vožnje vodil Damijan Kreže, inštruktor varne vožnje pri AMZS-ju.
Damijan Kreže z AMZS-ja nam je med prikazom razložil delovanje kardanske gredi in diferencialov. Mehanske zapore še vedno ostajajo nepogrešljive na zahtevnem terenu. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Razlika že v šasiji
“Po navadi imajo terenci še tako imenovani letveni okvir oziroma šasijo, medtem ko so športni terenci danes večinoma samonosne karoserije, narejene na podoben način kot osebni avtomobili,” razloži Damijan Kreže. Razlika postane očitna že pri počasnem prečenju terenskih ovir. Ko eno izmed koles obvisi v zraku, se pri pravem terencu obremenitve prenašajo prek robustnega okvirja, karoserija pa ostane bolj toga. Pri športnih se sile prenašajo neposredno prek samonosne karoserije, zato so praviloma manj primerni za ekstremne terenske obremenitve.
Kreže je med prikazom opozoril tudi na osnovno konstrukcijo vozila: “Če pogledaš vzdolžni nosilec, vidiš, da gre naprej in nazaj. To je osnovno ogrodje, na katero je postavljena karoserija. Zato je tak avtomobil bolj tog in se ne zvija toliko kot športni terenec.”
Sistem hill descent control pri spustu samodejno zavira posamezna kolesa. Voznik lahko tako mirneje nadzoruje smer vožnje na strmih klancih. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Kardanska gred in zapore diferencialov
Pomemben del terenske mehanike je tudi kardanska gred, ki omogoča prenos navora na obe osi. “Omogoča štirikolesni pogon in je povezana z diferencialom. Ker gre za pravi terenec, ima tudi zaporo diferencialov. To pomeni, da zaklene prenose in se kolesa začnejo vrteti enako hitro, kar je zelo uporabno na terenu,” pojasnjuje Kreže.
Prav zapore diferencialov v praksi pomenijo razliko med nadaljevanjem vožnje in obstankom s kolesom, ki se vrti v prazno. Na poligonu smo najprej poskusili brez vključenih zapor diferencialov. Vozilo je obstalo takoj, ko je eno izmed koles izgubilo oprijem. Ko smo vključili zadnjo zaporo diferenciala, je terenec isto oviro prevozil brez večjih težav. “Zapora diferenciala se uporablja takrat, ko se stvari zapletejo,” poudari Kreže.
Kovinska zaščita podvozja preprečuje poškodbe vitalnih delov vozila pri vožnji čez skale in ostre robove. Na zahtevnem terenu pogosto odloča prav nekaj centimetrov oddaljenosti od tal. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Vstopni, izstopni in prehodni kot
Terenske sposobnosti niso odvisne zgolj od pogona, ampak tudi od geometrije vozila. Med ključnimi parametri so vstopni kot, izstopni kot in prehodni oziroma prevojni kot. Testni BAIC je imel 37-stopinjski vstopni kot in 31-stopinjski izstopni kot.
“Ampak v praksi ti podatki sami po sebi ne pomenijo veliko. Vedno moraš pogledati teren in najnižjo točko vozila,” opozarja Kreže. Posebej pomemben je prehodni kot, ki določa, kako izrazito oviro lahko vozilo prevozi, ne da bi nasedlo na sredini podvozja. “Ko enkrat nasedeš, postaneš želvica – kolesa se vrtijo, avtomobil pa nikamor ne gre,” slikovito opiše.
Na poligonu smo lahko opazovali tudi veliko artikulacijo podvozja, kjer eno kolo visi v zraku, druga pa ostajajo v stiku s podlago. Prav tu pridejo do izraza robustna konstrukcija, dolgi hodi vzmetenja in mehanske zapore diferencialov.
Pri vožnji čez vodo je pomembno ustvariti enakomeren val pred vozilom. Prehiter vstop lahko povzroči zalitje motornega prostora ali zajema zraka. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Ko elektronika pomaga vozniku
Sodobni terenci danes združujejo mehansko robustnost in elektronske sisteme pomoči. Eden pomembnejših je sistem za nadzorovan spust po klancu, “hill descent control”. “Če ga vklopiš, avtomobil sam zavira brez uporabe zavornega pedala,” pojasnjuje Kreže med spuščanjem po strmem klancu. Sistem samodejno dodaja zaviranje posameznih koles, voznik pa se lahko osredotoči predvsem na smer vožnje. Na zahtevnih bočnih nagibih je pomembna tudi pravilna uporaba zapor diferencialov.
“Če imaš občutek, da bi se vozilo lahko prevrnilo, moraš zavrteti navzdol. Takrat ti zapora diferenciala pomaga, da vozilo ostane stabilno.” Pri približno 30 stopinjah bočnega nagiba postane občutek v kabini že zelo neprijeten. “Pri 30 stopinjah človeški možgani že rečejo: preveč,” pravi Kreže.
Ko eno kolo izgubi oprijem, brez zapore diferenciala vozilo hitro obstane. Vklop zadnje zapore je terenec brez težav spravil čez oviro. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Terenska vožnja tudi čez vodo
Preizkusili smo tudi vožnjo čez globljo vodo. Ključno pravilo je počasno in enakomerno premikanje, brez ustvarjanja previsokega vala. “Pomembno je, da ne ustvariva prevelikega vala, ki bi zalil motorni prostor ali zajem zraka. Če voda pride v motor, imamo bel dim iz izpuha in novega papeža,” se pošali Kreže. Ko vozilo doseže ravnino, je treba nežno dodati plin, da vozilo ustvari val pred sabo in odriva vodo stran od motornega prostora. Kljub temu lahko tudi pravi terenec obtiči v mehki podlagi. Takrat pridejo do izraza pravilna uporaba zapor diferencialov, delo z volanom in tehnika “zibanja” vozila naprej in nazaj.
Pravi terenec se dokaže na terenu
Čeprav sodobni SUV-ji danes ponujajo vedno več elektronike in terenskih voznih programov, ekstremni teren še vedno jasno pokaže razliko med vozilom, narejenim predvsem za asfalt, in pravim terencem z robustno mehaniko.
Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.
Oglas