Poleg EBRD-ja tudi več drugih finančnih institucij Sloveniji za letos napoveduje okoli dveodstotno gospodarsko rast. Foto: Shutterstock
EBRD v zadnjem poročilu o gospodarskih obetih za Slovenijo napoveduje, da bo realna rast bruto domačega proizvoda letos v višini 2,0 odstotka in prihodnje leto v višini 2,2 odstotka podprta s črpanjem sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter z napovedanim znižanjem stopnje varčevanja gospodinjstev. Po drugi strani pa vztrajno šibko zunanje povpraševanje obremenjuje obete za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo, medtem ko bi višja inflacija lahko oslabila zaupanje potrošnikov.
Oglas
Zapisali so, da je slovensko gospodarstvo lani zraslo za 1,1 odstotka, saj so se zasebna poraba in naložbe v drugi polovici leta znova okrepile. Industrijsko proizvodnjo in izvoz sta zavirala negotovost v svetovni trgovini in šibko zunanje povpraševanje ključnih trgovinskih partnerjev. Inflacija je znašala povprečno 2,5 odstotka, medtem ko so se plače povečale za šest odstotkov, kar odraža obsežno reformo plač v javnem sektorju. Javnofinančni primanjkljaj se je povečal na 2,5 odstotka BDP-ja, kar je posledica višjih stroškov plač v javnem sektorju in izdatkov za obnovo po poplavah v letu 2023.
Rast BDP-ja / čas objave2026 2027 2028Umar/mar 262,0 %2,0 %2,0 %Banka Slovenije/dec 252,2 %2,4 %2,1 %Evropska komisija/maj 261,9 %2,3 %
OECD/dec 252,3 %2,3 %
EBRD/jun 262,0 % 2,2 %
IMF/apr 262,0 %2,1 %
V regiji EBRD-ja, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavkaške regije vključuje tudi Bližnji vzhod, severno Afriko in osrednjo Azijo ter nekatere države podsaharske Afrike, naj bi se medtem gospodarska rast upočasnila s 3,4 odstotka v letu 2025 na 3,1 odstotka v letošnjem letu. Nato naj bi se v letu 2027 znova pospešila na 3,6 odstotka. To je za 0,5 oz. 0,1 odstotne točke manj od napovedi iz letošnjega februarja.
Ob vojni na Bližnjem vzhodu so se cene nafte in plina močno zvišale. Razlika med cenami plina v Evropi in v ZDA se je še povečala, presegla petkratno razmerje in negativno vpliva na evropsko konkurenčnost. Cene električne energije v Evropi so prav tako precej višje kot v ZDA. Po strmem porastu cen energije leta 2022 zaradi ruske invazije v Ukrajini se je struktura industrijske proizvodnje v Evropi preusmerila z energetsko intenzivnih na manj energetsko intenzivne sektorje, so opisali in spomnili še na uvedbo visokih uvoznih carin v ZDA.
Rast v srednji Evropi in baltskih državah naj bi letos po najnovejših ocenah EBRD-ja dosegla 2,8 odstotka in se v letu 2027 umirila na 2,5 odstotka. Napovedi za obe leti so popravljene navzdol zaradi pričakovanega vpliva energetskega šoka, čeprav se pričakuje, da se bodo naložbe še povečale. V jugovzhodni Evropi se bo rast letos upočasnila na 0,5 odstotka, predvsem zaradi fiskalne konsolidacije in politične negotovosti, prihodnje leto pa naj bi dosegla 2,0 odstotka.
Rast na zahodnem Balkanu se bo po napovedih letos okrepila na 2,9 odstotka, leta 2027 pa na 3,5 odstotka. Podprta naj bi bila z velikimi javnimi naložbami in infrastrukturni projekti po vsej regiji. V vzhodni Evropi in na Kavkazu naj bi ostala pri okoli 2,8 odstotka in se prihodnje leto povečala na 3,9 odstotka. Rast v srednji Aziji se bo po pričakovanjih umirila na 5,6 odstotka in nato na 5,3 odstotka.
Oglas