Poleg EBRD-ja tudi več drugih finančnih institucij Sloveniji za letos napoveduje okoli dveodstotno gospodarsko rast. Foto: Shutterstock
EBRD v zadnjem poročilu o gospodarskih obetih za Slovenijo napoveduje, da bo realna rast bruto domačega proizvoda letos v višini 2,0 odstotka in prihodnje leto v višini 2,2 odstotka podprta s črpanjem sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter z napovedanim znižanjem stopnje varčevanja gospodinjstev. Po drugi strani pa vztrajno šibko zunanje povpraševanje obremenjuje obete za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo, medtem ko bi višja inflacija lahko oslabila zaupanje potrošnikov.
Oglas
Zapisali so, da je slovensko gospodarstvo lani zraslo za 1,1 odstotka, saj so se zasebna poraba in naložbe v drugi polovici leta znova okrepile. Industrijsko proizvodnjo in izvoz sta zavirala negotovost v svetovni trgovini in šibko zunanje povpraševanje ključnih trgovinskih partnerjev. Inflacija je znašala povprečno 2,5 odstotka, medtem ko so se plače povečale za šest odstotkov, kar odraža obsežno reformo plač v javnem sektorju. Javnofinančni primanjkljaj se je povečal na 2,5 odstotka BDP-ja, kar je posledica višjih stroškov plač v javnem sektorju in izdatkov za obnovo po poplavah v letu 2023.
Rast BDP-ja / čas objave2026 2027 2028Umar/mar 262,0 %2,0 %2,0 %Banka Slovenije/dec 252,2 %2,4 %2,1 %Evropska komisija/maj 261,9 %2,3 %
OECD/jun 261,9 %2,2 %
EBRD/jun 262,0 % 2,2 %
IMF/apr 262,0 %2,1 %
V regiji EBRD-ja, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavkaške regije vključuje tudi Bližnji vzhod, severno Afriko in osrednjo Azijo ter nekatere države podsaharske Afrike, naj bi se medtem gospodarska rast upočasnila s 3,4 odstotka v letu 2025 na 3,1 odstotka v letošnjem letu. Nato naj bi se v letu 2027 znova pospešila na 3,6 odstotka. To je za 0,5 oz. 0,1 odstotne točke manj od napovedi iz letošnjega februarja.
Ob vojni na Bližnjem vzhodu so se cene nafte in plina močno zvišale. Razlika med cenami plina v Evropi in v ZDA se je še povečala, presegla petkratno razmerje in negativno vpliva na evropsko konkurenčnost. Cene električne energije v Evropi so prav tako precej višje kot v ZDA. Po strmem porastu cen energije leta 2022 zaradi ruske invazije v Ukrajini se je struktura industrijske proizvodnje v Evropi preusmerila z energetsko intenzivnih na manj energetsko intenzivne sektorje, so opisali in spomnili še na uvedbo visokih uvoznih carin v ZDA.
Rast v srednji Evropi in baltskih državah naj bi letos po najnovejših ocenah EBRD-ja dosegla 2,8 odstotka in se v letu 2027 umirila na 2,5 odstotka. Napovedi za obe leti so popravljene navzdol zaradi pričakovanega vpliva energetskega šoka, čeprav se pričakuje, da se bodo naložbe še povečale. V jugovzhodni Evropi se bo rast letos upočasnila na 0,5 odstotka, predvsem zaradi fiskalne konsolidacije in politične negotovosti, prihodnje leto pa naj bi dosegla 2,0 odstotka.
Rast na zahodnem Balkanu se bo po napovedih letos okrepila na 2,9 odstotka, leta 2027 pa na 3,5 odstotka. Podprta naj bi bila z velikimi javnimi naložbami in infrastrukturni projekti po vsej regiji. V vzhodni Evropi in na Kavkazu naj bi ostala pri okoli 2,8 odstotka in se prihodnje leto povečala na 3,9 odstotka. Rast v srednji Aziji se bo po pričakovanjih umirila na 5,6 odstotka in nato na 5,3 odstotka.
OECD napoveduje malenkost manjšo rast BDP-ja kot EBRD
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prav tako poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. OECD je napoved rasti za letos znižal z 2,3 na 1,9 odstotka, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,2 odstotka.
Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prejšnjim predvsem na račun domačega povpraševanja povečala za 0,7 odstotka. Na trgu dela še naprej ostaja pomanjkanje potrebne delovne sile, stopnja brezposelnosti je bila marca 3,9-odstotna, kar je skupaj z reformo plač v javnem sektorju spodbudilo rast plač, navaja poročilo OECD-ja.
Nominalne plače so se lani zvišale za 5,9 odstotka, medtem ko so se stroški dela na uro v zadnjem četrtletju lanskega leta na letni ravni zvišali za 17,1 odstotka, deloma zaradi izplačila novega zimskega dodatka. Kot so še izpostavili pri OECD-ju, je pritisk na plače okrepilo še 16-odstotno zvišanje minimalne plače na začetku letošnjega leta.
Novejši podatki kažejo, da se vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu kaže postopoma. Letna stopnja inflacije se je z marčnih 2,4 odstotka aprila povzela na 3,4 odstotka, kar odraža predvsem rast cen energije v vrednosti 15,6 odstotka. Aprila se je močno zmanjšalo tudi zaupanje potrošnikov.
Na drugi strani se je industrijska proizvodnja marca na mesečni ravni povečala za 4,9 odstotka, promet v trgovini na drobno pa se je na mesečni ravni povečal za 0,8 odstotka, kar po navedbah OECD-ja kaže na odporno industrijsko proizvodnjo in povpraševanje potrošnikov.
Poleg obstoječe regulacije cen goriv zunaj avtocest je vlada, da bi omejila rast cen goriv, znižala trošarine in začasno ukinila okoljsko dajatev na pogonska goriva.
Blagovna menjava se je okrepila pred konfliktom, obseg izvoza pa se je januarja in februarja na mesečni ravni povečeval, zlasti izvoz v države zunaj EU-ju, navaja OECD. Fiskalna politika bo po navedbah OECD-ja letos ekspanzivna, nato pa se bo leta 2027 kljub višjim obrambnim izdatkom in večjim stroškom plač v javnem sektorju zaostrila. Obrambni izdatki se bodo z 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda v lanskem letu do leta 2027 povečali na 2,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bo država financirala z zadolževanjem.
Plače v javnem sektorju bodo letos zaradi reforme višje za 0,5 odstotka, medtem ko se bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo letos povečali za odstotek BDP-ja.
Trajno višji obrambni izdatki zahtevajo ponovni razmislek o prioritetah porabe, medtem ko so za dolgoročno podporo rasti in fiskalni vzdržnosti potrebne nadaljnje pokojninske in davčne reforme, kot je znižanje visoke davčne obremenitve dela, so zapisali v OECD-ju in dodali, da zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv zahteva reforme za pospešitev naložb v omrežje in nizkoogljično energijo, kot je poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj.
Javni dolg bo ostal stabilen
Javni dolg naj bi v letih 2026 in 2027 na splošno ostal stabilen, na približno 66 odstotkih BDP-ja. Predvidena znižanja davkov v vrednosti 1,5 odstotka BDP-ja v letošnjem letu in v vrednosti odstotka BDP-ja v prihodnjem letu po pojasnilih organizacije niso vključena v napovedi, ob čemer so opozorili, da je zaradi tega tveganje za višji primanjkljaj in dolg povečano.
Zasebno porabo in naložbe bodo letos bremenile predvsem cene energije in povečana negotovost, a naj bi bila te odporne zaradi močne rasti plač. Rast bodo ob tem podpirale višja državna poraba in državne naložbe. Po pričakovanjih si bodo naložbe od sredine letošnjega leta opomogle, predvsem zaradi podpore pri obnovi po poplavah, sredstev EU-ja in močnejšega zunanjega povpraševanja.
Inflacija se bo letos predvsem zaradi višjih stroškov energije zvišala. Leta 2027 se bo zaradi močne rasti plač na trgu dela le postopoma umirila. Tveganja za negativen trend po navedbah OECD-ja vključujejo pomanjkanje rafiniranih naftnih derivatov in kemikalij iz držav Perzijskega zaliva, zlasti reaktivnega goriva in smol, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, in šibkejše povpraševanje evropskih trgovinskih partneric.
Na drugi strani bi lahko večja poraba zaradi boljšega razpoloženja od pričakovanega skupaj z odpornim trgom dela ohranila močan gospodarski zagon.
Oglas