“Iz roda v rod,” ob dnevu slovenskega krvodajalstva sporočajo na Rdečem križu Slovenije. Foto: Rdeči križ Slovenije
Kot je na novinarski konferenci še povedala generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije (RKS) Cvetka Tomin, je to poziv k dolgoročni pripadnosti vrednotam prostovoljstva, medsebojne pomoči in odgovornosti do skupnosti. Poudarila je, da omenjeni slogan ne nagovarja le krvodajalcev, temveč tudi pripadnike drugih prostovoljskih organizacij, kot so taborniške in humanitarne skupine.
Oglas
Rdeči križ Slovenije. Foto: BoBo
Ob tem je Cvetka Tomin spomnila, da Rdeči križ na Slovenskem deluje že več kot 160 let, krvodajalstvo pa ima skoraj 73-letno tradicijo organiziranega delovanja. Kot eno ključnih nalog je navedla organizacijo terenskih krvodajalskih akcij in sodelovanje s transfuzijskimi službami po državi.
Po njenih podatkih v Sloveniji deluje 56 območnih združenj Rdečega križa, ki letno organizirajo približno 400 krvodajalskih akcij. Pri tem sodeluje več sto prostovoljcev, RKS pa poleg zbiranja krvi skrbi tudi za promocijo, izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu krvodajalstva.
Poseben poudarek je namenila mladim, ki so po njenih besedah ključen temelj prihodnosti sistema. “Na mladih svet stoji,” je poudarila in dodala, da si prizadevajo za večjo vključenost mladih v prostovoljske dejavnosti ter za prenos vrednot na prihodnje generacije.
V Sloveniji je po podatkih RKS-a 60.000 rednih članov krvodajalskega moštva, od tega jih 60 odstotkov kri daruje vsaj enkrat letno, skoraj četrtina pa trikrat ali celo štirikrat letno. Vsak dan pa potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev.
Taborniki že leta sodelujejo
Generalna sekretarka Zveze tabornikov Slovenije Urška Bratkovič je dejala, da taborniki in RKS že vrsto let sodelujejo, sprva predvsem pri pomoči ob naravnih nesrečah, zdaj pa tudi pri promociji krvodajalstva. Kot je poudarila, so leta 2021 ob 70-letnici zveze pripravili skupno taborniško krvodajalsko akcijo 70 litrov krvi za 70 let slovenskega taborništva.
Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah prostovoljstva, solidarnosti in medsebojne pomoči, pri čemer taborniki in RKS poudarjajo pomen zgleda in prenosa vrednot na mlade. Pobuda (P)ostani del moštva – iz roda v rod želi spodbuditi, da se krvodajalstvo in prostovoljstvo prenašata med generacijami ter postaneta del trajne osebne izkušnje posameznika, je povzela Urška Bratkovič.
Zveza tabornikov Slovenije že leta sodeluje v krvodajalskih akcijah. Foto: Rdeči križ Slovenije
V Celju 9500 krvodajalcev letno
Predstojnica transfuzijskega centra Splošne bolnišnice Celje Janja Pajk je povedala, da jih letno obišče okoli 9500 krvodajalcev, pri čemer zberejo približno 4600 litrov krvi. Poudarila je, da je zagotavljanje krvi v svetu pogosto problematično, v Celju pa imajo stalno zagotovljene zaloge vseh krvnih skupin, zato operacije ne odpadajo in lahko nemoteno zdravijo tudi hematološke bolnike.
Ocenila je, da dnevno zabeležijo od 70 do 130 krvodajalcev, pri čemer imajo na voljo največ šest odvzemnih mest. Poudarila je tudi pomen pridobivanja mladih krvodajalcev. V ta namen bolnišnica organizira predavanja za mlade, v zadnjih desetih letih pa so letno pridobili od 700 do 1000 novih krvodajalcev.
V Preboldu je danes potekala množična krvodajalska akcija, ki se jo je udeležilo 72 krvodajalcev.
4. junij – dan krvodajalstva
V Sloveniji 4. junija tradicionalno zaznamujemo dan krvodajalstva kot spomin na ta dan leta 1945, ko so pri nas odvzeli in shranili prve enote krvi. Rdeči križ Slovenije je pred dvema letoma začel kampanjo (P)ostanite del krvodajalskega moštva, v okviru katere so ambasadorji in podporniki krvodajalstva med drugim postali nogometni sodniki.
Darovanje krvi. Foto: BoBo
“V Sloveniji imamo 60.000 rednih članov krvodajalskega moštva, 60 odstotkov jih kri daruje najmanj enkrat letno, skoraj četrtina teh pa trikrat in celo štirikrat letno, vsak dan pa potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev,” je v poslanici ob dnevu krvodajalstva v Sloveniji zapisala predsednica RKS-ja Ana Žerjal.
Biti del krvodajalskega moštva po besedah Ane Žerjal pomeni, da si vzamete eno uro časa, darujete eno enoto, tj. 450 mililitrov krvi, in s tem rešite tri življenja. Pomeni, da poleg empatije gojite tudi druge pozitivne vrednote, kot so sodelovanje in odgovornost ter zdrav življenjski slog, je dodala. V RKS-ju so veseli, da so se njihovemu vabilu letos odzvali v Zvezi tabornikov Slovenije, v okviru katere deluje 70 taborniških rodov po celi Sloveniji.
Po številnih statističnih kazalnikih se tudi Slovenija uvršča med t. i. “starajoče družbe”, kar na dolgi rok vsekakor pomeni težavo pri samopreskrbi s krvjo v Sloveniji. “Želja je, da mladi začnejo prevzemati glavno vlogo promotorjev krvodajalstva na Slovenskem. Petletno povprečje novih krvodajalcev, ki prvič pristopijo k darovanju krvi, v Sloveniji znaša 6523 krvodajalcev. Lani smo jih v sodelovanju s transfuzijsko službo in tudi po zaslugi naše skupne kampanje (P)ostani del moštva – mlada kri za vse ljudi in z Univerzo v Mariboru na prvo darovanje privabili več kot 7000 ljudi. Želimo, da bi se mladi na krvodajalski stol redno vračali in nadaljevali več kot 73-letno tradicijo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva,” je navedla Žerjal.
Pri RKS-ju bodo v sodelovanju z območnimi združenji po njenih besedah še naprej skrbeli za promocijo krvodajalstva in za to, da bodo zaloge krvi vedno zadostne.
Oglas