Vojaško letalo nad britanskim oporiščem Akrotiri na Cipru. Foto: Reuters
Na Cipru so oblasti v stanju pripravljenosti, zaprli so šole in evakuirali ljudi, kjer je bilo to potrebno, potem ko je bilo britansko oporišče na otoku vpleteno v vojaški spopad na Bližnjem vzhodu, je poročal Reuters.
Brezpilotno letalo tipa šahed je malo po polnoči ob padcu na vojaške objekte povzročilo manjšo škodo, je potrdilo britansko obrambno ministrstvo. Gre za prvi napad na kak britanski vojaški objekt po raketnem napadu libijskih skrajnežev leta 1986.
Osebje oporišča Royal Air Force (RAF) Akrotiri je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dobilo navodilo, naj ostanejo na mestu in počakajo na nadaljnja navodila, saj ni mogoče izključiti možnosti nadaljnjih napadov.
Sorodna novica
Novi napadi, tudi v Savdski Arabiji. Kuvajtska vojska pomotoma sestrelila tri ameriška letala.
Po poročanju več ciprskih novičarskih portalov je bilo eksplozije in sirene slišati tudi v bližnjem mestu Limasol.
Britansko letalsko oporišče na Cipru, ki ga je zadel iranski brezpilotnik tipa šahed. Foto: Reuters
Predsednik: Ciper ne bo sodeloval v vojaških operacijah
V jutranjem nagovoru narodu je predsednik Nikos Hristodulides dejal, da je varnost države trenutno najpomembnejša skrb vlade. “Smo v regiji, ki je še posebej geopolitično nestabilna, s številnimi izzivi in težavami in trenutno doživlja krizo brez primere. Počnemo, kar je treba storiti, pri čemer je varnost naše države in naših državljanov naša glavna skrb,” je dejal.
Ciprski predsednik je nadaljeval z besedami, da otoška država, ki je najbližja država članica EU-ja na Bližnjem vzhodu in priljubljena turistična destinacija, trdno zagovarja stališče, da ne bo postala del nobene vojaške operacije. Po poročanju televizijske mreže Al Džazira je dodal, da je v stalnem stiku z evropskimi in drugimi voditelji glede razvoja dogodkov.
Bodeča žica varuje britansko oporišče. Foto: Reuters
“Še vedno smo zavezani humanitarni vlogi, ki smo jo izpolnjevali v tem obdobju, vedno kot del rešitve in ne problema, in še naprej bomo delovali z enakim občutkom odgovornosti,” je dejal v nagovoru prebivalcem.
Hristodulides je glede polnočnega napada na otoški državi povedal, da je “brezpilotno letalo tipa šahed zadelo vojaške objekte britanskega oporišča v Akrotiriju in povzročilo manjšo materialno škodo”.
V oporišču Akrotiri so se nato sirene, ki opozarjajo na napad, oglasile tudi sredi dneva.
Evakuacija letališča v Pafosu
Na Cipru so preventivno evakuirali tudi letališče v priljubljenem turističnem mestu Pafos, potem ko so na radarju zaznali sumljiv objekt. Letališče v Pafosu leži na zahodni strani otoka in je okoli 60 kilometrov oddaljeno od oporišča Akrotiri.
Grčija na Ciper pošilja dve fregati in dve bojni letali
Grčija je sporočila, da bo na Ciper po napadu z brezilotnikom poslala dve fregati in dve lovski letali. Grško obrambno ministrstvo je dodalo, da je pripravljeno braniti Ciper “z vsemi mogočimi sredstvi”.
Von der Leyen: Stojimo ob strani svojim državam članicam
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je sporočila, da jo je Hristodulides že nekaj po polnoči obvestil o napadu. “Čeprav Ciper ni bil tarča, naj bo jasno: ob vsakršni grožnji stojimo skupaj, trdno in nedvoumno ob strani svojim državam članicam,” je zapisala na omrežju X.
Ursula Von der Leyen. Foto: EPA
Britanska oporišča uporabljajo ZDA
Akrotiri je eno od dveh letalskih oporišč, ki ju ima Velika Britanija na Cipru. Poleg vojaških objektov tam živijo tudi družine pripadnikov osebja. Oblasti so prebivalcem v bližini svetovale, naj se do preklica zadržujejo v zavetju, kasneje pa sporočile, da bodo nebistveno osebje umaknili, medtem ko bodo drugi britanski objekti delovali normalno.
Britanski premier Keir Starmer je v nedeljo sicer sporočil, da je Združeno kraljestvo sprejelo zahtevo ZDA za uporabo britanskih oporišč za obrambo proti Iranu.
“ZDA so zaprosile za dovoljenje za uporabo britanskih oporišč za ta specifični in omejeni obrambni namen. Odločili smo se, da sprejmemo to zahtevo, da bi Iranu preprečili izstreljevanje raket po celotni regiji,” je dejal v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju X.
Kot poročajo grški mediji, je proti britanskim oporiščem na Cipru letel še en brezpilotnik, a ga je protizračna obramba uspešno nevtralizirala približno 967 kilometrov stran od otoka.
Francija, Nemčija in Velika Britanija pripravljene na obrambne ukrepe proti Iranu
Francija, Nemčija in Velika Britanija so izrazile pripravljenost braniti svoje interese in zaveznice v Zalivu z “obrambnimi ukrepi” proti Iranu, so sporočili voditelji trojice držav, katerih oporišča oziroma vojaki v regiji so bili pretekli konec tedna prav tako tarče iranskih napadov. Obenem so na območju številni drugi njihovi državljani.
“Sprejeli bomo korake za obrambo svojih interesov in interesov svojih zaveznic v regiji, potencialno prek ustreznih in sorazmernih obrambnih ukrepov za uničenje iranskih zmogljivosti za izstrelitve raket in brezpilotnikov,” so v skupni izjavi navedli francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer ter pri tem napovedali sodelovanje z ZDA in zaveznicami v regiji.
Ob tem so kot nekritične in nesorazmerne kritizirali napade Irana na države v regiji, vključno s tistimi, ki niso sodelovale v začetnih napadih ZDA in Izraela na tarče v Iranu, češ da so ti ogrozili tudi njihove vojake in civiliste po vsej regiji.
Nemčija je v nedeljo potrdila, da je bilo v iranskih napadih zadeto vojaško oporišče blizu Erbila v Iraku, kjer so nastanjeni vojaki iz različnih držav. Tarča je bilo tudi nemško vojaško oporišče na vzhodu Jordanije, je potrdil tiskovni predstavnik vojske. Žrtev v napadih ni bilo.
V iranskem napadu je bilo v nedeljo zadeto tudi francosko mornariško oporišče v Združenih arabskih emiratih. Macron je v odzivu napovedal okrepitev obrambne podpore državam, s katerimi imajo sklenjene ustrezne sporazume.
Da je Francija pripravljena braniti zalivske države in Jordanijo, je potrdil tudi francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot. Po njegovih besedah je v državah v regiji kot rezidentov in začasnih obiskovalcev 400.000 francoskih državljanov.
Oglas