Premier Janez Janša in nemški kancler Friedrich Merz. Foto: BoBo
“Širitev temelji na dosežkih. Vendar to ne pomeni, da mora biti proces počasen. Širitveni proces moramo napraviti hitrejši in verodostojnejši,” je ob prihodu na vrh dejala von der Leyen. Če država kandidatka izvede reforme, mora po njenem prepričanju napredovati pri odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij na svoji poti v EU.
Oglas
“Države kandidatke morajo svojim državljanom pojasniti koristi širitve,” je dejala predsednica Evropske komisije. Enako morajo po njenih besedah storiti tudi države članice. “To je strateška razsežnost procesa. Širitev pomeni več varnosti, več blaginje in močnejši položaj Evrope v svetu,” je poudarila. “Zdaj obstaja zagon. Ta zagon moramo spremeniti v gibanje, gibanje pa v članstvo,” je dodala.
Francija in Nemčija sta v četrtek predstavili pobudo, s katero želita širitvi EU-ja dati nov zagon. Namenjena je postopnemu vključevanju držav kandidatk za članstvo v EU-ju in poenostavitvi oziroma pospešitvi širitvenega procesa, zlasti na države Zahodnega Balkana.
Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Beograda Saša Banjanac Lubej, bi kandidatkam omogočili postopno integracijo, vključno z dostopom do enotnega trga in sodelovanjem v evropskih institucijah v statusu opazovalk.
Širitev unije na zahodni Balkan je prioriteta tudi za novo slovensko vlado. Takšno zavezo so koalicijski partnerji zapisali v pogodbo, a ob prihodu v Tivat premier Janez Janša ni dajal izjav. Je pa hrvaški premier Andrej Plenkovič hrvaškim medijem napovedal, da se bosta s slovenskim kolegom sestala na kratkem srečanju. Plenković upa na, kot je dejal, krepitev dobrih odnosov. Dejstvo, da se vrh EU in Zahodnega Balkana dogaja v Črni gori, je posredno priznanje napredovanju te države proti članstvu.
Tivat. Foto: Reuters
Merz: Pomanjkljivosti niso le na strani kandidatk
Da bi se približevanje lahko pospešilo, pa menita francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz, ki v Tivtu predstavljata svoj predlog evropski komisiji.
“V Črni gori smo zato, da bi razpravljali o širitvi, na katero se čaka predolgo. S predsednikom Macronom sva pripravila konkreten predlog o tem, kako lahko zdaj naredimo naslednje korake in kako lahko olajšamo postopek širitve, zlasti z vključitvijo nekaterih držav Zahodnega Balkana,” je dejal Merc.
Merz je pred začetkom vrha potrdil, da bo pobuda ena od tem srečanja. Po njegovih besedah ostaja odprtih še veliko vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti skupaj, vendar mora obstajati jasno zavedanje, da ta del Evrope v prihodnosti sodi v EU.
EU po njegovih besedah mora pokazati, da je sposoben in pripravljen na širitev. “Če v zadnjih 13 letih nismo sprejeli nobene nove članice, to kaže, da pomanjkljivosti niso le na strani držav kandidatk, temveč tudi na strani EU-ja. Prav to želimo danes preseči,” je izjavil.
Tudi francoski predsednik Macron se je pred začetkom vrha zavzel za novo metodologijo pristopanja, ki bi omogočila postopno prevzemanje pravnega reda EU-ja v državah kandidatkah.
“O tem bomo razpravljali z vsemi državami Zahodnega Balkana. To se nanaša na naše medsebojne odnose, pa tudi na perspektivo širitve, ki je zelo pomembna z geopolitičnega vidika, zlasti glede energetske neodvisnosti Evrope, varnosti in migracijskih poti,” je dodal.
Von der Leyen je danes pred vrhom še pohvalila napredek Črne gore in Albanije.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je pozdravila francosko-nemški predlog, češ da geopolitične razmere terjajo drugačen pristop k širitvi. Kos sicer ni sodelovala na vrhu v Tivtu, enako kot na prejšnjih sestankih tega formata. V njenem kabinetu so nam pojasnili, da gre za srečanje šefov držav in vlad. Komisarka je sicer na tridnevnem obisku v Moldaviji, saj bo 22. junija v Bruslju potekal vrh medj EU-jem in Moldavijo.
Udeleženci vrha v Tivtu. Foto: BoBo
Rama: EU mora vse države posesti za isto mizo
Albanski premier Edi Rama pa je v Tivtu poskrbel za popestritev političnih pogovorov, ki potekajo za tesno zaprtimi vrati. Širitev unije je opisal s tole domislico: “Tri stvari so nepredvidljive: Bog, seks in Evropska unija.” Rama je še dejal, da bi EU moral zbrati dovolj politične volje in odločiti, da vse države regije posede za isto mizo, ob predpostavki, da vsaka izpolni potrebne pogoje.
“Otrokom vendar ne rečete, naj ostanejo pri sosedih, dokler ne boste pripravljeni, da pridejo jest za mizo, kajne? Potem eden od otrok spozna ruskega gangsterja v soseščini, drugi se navduši nad kitajskimi igračami in tako naprej. Zdaj je treba te otroke obdržati skupaj,” je dodal Rama.
V Tivat so prišli voditelji vseh šestih držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za članstvo v EU – Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Severne Makedonije in Kosova. V evropski delegaciji so poleg predsednica Evropske komisije tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in voditelji večine članic Unije, med njimi tudi novi slovenski premier Janez Janša.
Širitev je zaradi zapletenih geopolitičnih razmer v svetu znova med strateškimi prioritetami Unije, zato naj bi evropska stran na srečanju znova potrdila svojo zavezanost evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana.
V času naraščajoče geopolitične negotovosti in gospodarske nestabilnosti bodo na vrhu razpravljali tudi o skupnih izzivih in poglobitvi sodelovanja na področjih zunanje, varnostne in obrambne politike. Na poti proti članstvu v EU najbolje kaže Črni gori in Albaniji. Srbija, Severna Makedonija, BiH in Kosovo pa v približevanju Uniji niso naredili bistvenega napredka.
Janša na vrhu EU-Zahodni Balkan v Tivtu
Oglas