Umetna inteligenca in propad človeškega znanja
Razprava o umetni inteligenci je v zadnjih dveh letih dobila nov ton. Če smo še nedavno poslušali predvsem navdušence, ki so napovedovali prihod tehnološke revolucije, danes vse več uglednih ekonomistov, raziskovalcev in intelektualcev opozarja na temnejšo plat razvoja umetne inteligence.
05. 06. 2026, 00.00
Jože P. Damijan
Ne gre več zgolj za vprašanje delovnih mest ali zasebnosti, temveč za nekaj bistveno bolj temeljnega: ali lahko umetna inteligenca oslabi človekovo sposobnost razmišljanja, učenja in ustvarjanja novega znanja? In še huje, ali lahko umetna inteligenca uniči človeštvo samo?
Najodmevnejši prispevek k tej razpravi je prispeval Nobelov nagrajenec Daron Acemoglu s sodelavcema. V letošnji razpravi so razvili teoretični model, po katerem lahko napredni agenti umetne inteligence postopoma zmanjšujejo človekovo motivacijo za pridobivanje znanja. Če ljudje vedno pogosteje prepuščamo razumevanje, analizo in odločanje algoritmom, se lahko začne zmanjševati skupna zaloga človeškega znanja. Avtorji celo opozarjajo na možnost »kolapsa znanja« – stanja, v katerem družba izgubi sposobnost samostojnega ustvarjanja in obnavljanja znanja.
Članek je dostopen samo za naročnike
Ste že naročnik? Prijavite se!
Članek je dostopen samo za naročnike
Ste že naročnik? Prijavite se!