Podjetja imajo težave z zaposlovanjem delavcev iz tretjih držav. Foto: BoBo
Raziskava Eurobarometer ugotavlja, da je zaposlovanje državljanov tretjih držav še vedno omejeno. Vsako sedmo malo in srednje podjetje je v zadnjih dveh letih poskušalo zaposliti delavce zunaj EU-ja, so ta teden sporočili iz Evropske komisije.
Oglas
Med tistimi, ki so zaposlili državljane tretjih držav (14 odstotkov vzorca), jih je 54 odstotkov postopek zaposlovanja opisalo kot težaven. V Sloveniji je ta delež 51-odstoten.
Najpogosteje so kot oviro navedli zapletenost upravnih postopkov in postopkov priseljevanja (31 odstotkov). Sledijo težave pri iskanju primernih kandidatov (25 odstotkov) in premagovanje jezikovnih ovir (24 odstotkov).
Glede na raziskavo 85 do 90 odstotkov podjetij neposredno upravlja zaposlovanje delavcev iz držav zunaj EU-ja. Ozaveščenost podjetij o javni podpori mednarodnemu zaposlovanju je omejena. Uporaba zasebnih agencij za zaposlovanje je bistveno večja pri mednarodnem zaposlovanju.
Podjetja so med drugim ocenila, da bi bilo mogoče zaposlovanje zunaj EU-ja izboljšati s finančno podporo (31 odstotkov), obveščanjem in usmerjanjem (25 odstotkov), pomočjo pri iskanju kandidatov (23 odstotkov), pomočjo pri vključevanju na delovno mesto (20 odstotkov) ter podporo za priseljevanje in selitev (18 odstotkov).
V Evropski komisiji so ob tem izpostavili svoj ukrep Nabor talentov EU-ja, ki bo po njihovih besedah obravnaval pomanjkanje delovne sile in spretnosti. Kot prva vseevropska platforma za mednarodno zaposlovanje bo pomagala usklajevati prosta delovna mesta v deficitarnih poklicih z delavci iz držav zunaj EU-ja, so dodali.
Izvršna podpredsednica komisije za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost Roxana Minzatu, so mala in srednja podjetja bistvenega pomena za gospodarstvo EU-ja, saj predstavljajo približno 99 odstotkov vseh podjetij. “Najti morajo ljudi s pravimi znanji in spretnostmi, da bi povečali konkurenčnost EU-ja,” je poudarila.
Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval k poenostavitvi in pospešitvi postopkov mednarodnega zaposlovanja. “To bo zagotovilo, da bo Evropo izbralo več usposobljenih talentov,” je dejal.
34 slovenskih delodajalcev uporabilo shemo skrajšanega delovnega časa
V Sloveniji pa se je v petek iztekla shema subvencioniranega skrajšanega delovnika, ki je bila v veljavi pol leta za podjetja v gospodarskih panogah v težavah.
Veljala je za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva, pa tudi za tiskarsko dejavnost.
Delavci, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, so se morali prijaviti v posebno evidenco delavcev na zavodu, s tem pa so lahko izkoristili tudi možnost usposabljanj ali izobraževanj, ki jih je zanje pripravil zavod.
Shemo je uporabilo 34 delodajalcev za 1742 delavcev, so pojasnili na zavodu za zaposlovanje. Doslej je bilo za ukrepe, povezane s shemo, izplačanih okoli 680.000 evrov, do konca meseca naj bi jih bilo še 70.000.
Kot so navedli na zavodu, kjer so izvajali shemo, je bilo sicer vlog delodajalcev za subvencije še precej več, kot jih je bilo potrjenih, namreč 84 za 2114 delavcev.
Do petka je bilo po njihovih navedbah delno povračilo nadomestila plače izplačano 27 delodajalcem za 1587 delavcev, in sicer v višini nekaj več kot 667.600 evrov. Poleg tega so za izobraževanje delavcev, ki so bili na skrajšanem delovniku, izplačali dodatnih nekaj več kot 12.500 evrov.
Do konca junija na zavodu predvidevajo še izplačilo delnega povračila nadomestila plače v višini okoli 70.000 evrov, odvisno od višine zahtevkov.
Oglas