Ši Dinping in Kim Džon Un med praznovanjem obletnice kondca druge svetovne vojne v Pekingu. Foto: Reuters

Ši Dinping in Kim Džon Un med praznovanjem obletnice kondca druge svetovne vojne v Pekingu. Foto: Reuters

Kitajskega voditelja so ob prihodu v Pjongjang pričakali z rdečo preprogo in transparentom, s katerim so mu izrazili dobrodošlico in pozdravili “neuničljivo prijateljstvo” med Kitajsko in Severno Korejo.

Oglas

Kitajska je že desetletja daleč najpomembnejša trgovinska partnerica Severne Koreje in ključni vir diplomatske in gospodarske podpore za državo, ki se sooča z mednarodno izolacijo in številnimi sankcijami.

Ši se sicer v sosednji državi mudi prvič po letu 2019, s Kimom pa sta se doslej srečala šestkrat – nazadnje septembra lani, ko je Ši povabil severnokorejskega voditelja in ruskega predsednika Vladimirja Putina v Peking na vojaško parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.

Kitajski predsednik je Severno Korejo izbral za svoj prvi letošnji obisk v tujini, potem ko je v zadnjih tednih v Pekingu gostil številne svetovne voditelje, tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriška predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Bela hiša je prejšnji mesec sporočila, da sta Ši in Trump med obiskom “potrdila skupni cilj denuklearizacije Severne Koreje”, vendar pa za zdaj ne kaže, da bi bili v Pjongjangu pripravljeni na kakršnekoli razprave o tem vprašanju.

Ši prav tako ni nakazal, da bi bila jedrska razorožitev med prednostnimi vprašanji ob njegovem obisku. Šlo naj bi bolj za poskus Pekinga, da bi ponovno utrdil svoj vpliv nad Pjongjangom in oživil odnose, ki so se v zadnjem desetletju kljub zgodovinskemu zavezništvu nekoliko ohladili zaradi severnokorejskih jedrskih poskusov, tesnejših vezi Kitajske z Južno Korejo ter vse tesnejših odnosov Severne Koreje z Rusijo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je medtem na novinarski konferenci pozval k jedrski razorožitvi celotnega Korejskega polotoka. Dodal je, da tega cilja ni mogoče doseči na kratek rok in da bo najprej treba doseči “mirno sobivanje” s Severno Korejo.

Menil je, da bi moral severnokorejski režim prenehati širiti svoj jedrski arzenal in program medcelinskih balističnih raket, ter opozoril, da bi opustitev cilja denuklearizacije Korejskega polotoka lahko spodbudila tudi druge države v regiji, kot je Japonska, k pridobivanju jedrskega orožja.

Oglas