Gre za poklon ob državnem prazniku, posvečenem dnevu Primoža Trubarja. Dogodek bo neposredno prenašal 3. program Radia Slovenija – program Ars.
Oglas
Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586. (Na fotografiji Bernekerjev kip Primoža Trubarja v Ljubljani.) Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Na Trubarjevi domačiji v Občini Velike Lašče, kjer je 8. junij tudi občinski praznik, bo torej popoldne potekal tradicionalni literarni večer Dom v jeziku. Na literarnem branju bo mogoče slišati dela nagrajenih avtoric in avtorjev iz lanskega leta Braneta Senegačnika, Andreja E. Skubica, Natalije Milovanović, Ane Schnabl, Ane Svetel in Helene Pirih Rosa. Zatem bodo odprli še razstavo likovnih umetnikov Trubarjevi kraji, ki že desetletja povezuje ustvarjalce iz različnih slovenskih okolij in predstavlja pomemben del kulturnega utripa Trubarjeve domačije.
Eden pomembnejših Slovencev
Po besedah predsednika Protestantskega društva Primož Trubar Matjaža Grudna je dan Primoža Trubarja namenjen spominu na rojstvo človeka, ki ga je javnost v eni od anket prepoznala kot najpomembnejšega Slovenca. “Trubar nam je dal temelje slovenskega knjižnega jezika, prvo tiskano slovensko besedo, postavil temelje slovenskega šolstva ter širil zavest o pomenu izobrazbe, samostojnega razmišljanja in spoštovanja različnosti v verskem in posvetnem življenju,” je spomnil.
Po njegovem mnenju praznik nagovarja vse Slovence, saj Trubarjeva dediščina presega verske okvire in predstavlja enega od temeljev slovenske kulturne in narodne identitete. Pobudo za uvedbo praznika je sicer leta 2008, ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, dal pisatelj in akademik Boris Pahor, državni praznik pa je bil uzakonjen leta 2010.
Eden najbolj zapostavljenih slovenskih državnih praznikov
V društvu sicer ugotavljajo, da gre danes za enega najbolj zapostavljenih slovenskih državnih praznikov. Nastal je v času razprav o statusu dneva reformacije in po Grudnovih besedah ni dobil takšne družbene pozornosti, kot bi jo glede na Trubarjev pomen zaslužil. Kljub temu ga vsako leto zaznamujejo številne kulturne ustanove, šole, občine in društva. Posebej slovesno ga praznujejo v Občini Velike Lašče, kjer je 8. junij tudi občinski praznik in kjer skozi ves teden potekajo različne kulturne prireditve.
Literarni večer Dom v jeziku (letos se bo odvil 13.) je v teh letih prerasel v neke vrste svečano akademijo slovenskega literarnega ustvarjanja. Na dogodku se srečajo in predstavijo aktualni dobitniki najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad in priznanj, s čimer simbolno povežejo Trubarjevo dediščino z današnjim ustvarjanjem v slovenskem jeziku. Foto: Trubarjeva domačija
Trubarjeva domačija še vedno brez ustrezne državne podpore
Letošnje praznovanje ima po Grudnovih besedah še poseben pomen, saj Trubarjeva domačija zaznamuje 40 let svojega delovanja kot osrednje slovensko spominsko in kulturno središče, posvečeno Trubarju in reformaciji. A kot pripominja, domačija kot eden najpomembnejših spomenikov slovenske kulturne zgodovine še vedno nima ustrezne državne podpore. Večina dejavnosti temelji na podpori lokalne skupnosti in prizadevnosti zaposlenih ter sodelavcev. Prav tako si že vrsto let prizadevajo, da bi dobila status spomenika državnega pomena, kar bi bilo primerno priznanje njenemu izjemnemu mestu v slovenski zgodovini in kulturi.
Sicer pa Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in javni zavod Trubarjevi kraji, ki upravlja Trubarjevo domačijo, zelo tesno sodelujeta skozi vse leto. Kot je pojasnil Gruden, jih povezujejo skupni cilji ohranjanja reformacijske dediščine, širjenja znanja o Trubarju ter spodbujanja kulturnega in izobraževalnega delovanja.
“Sodelujemo pri praznovanjih dneva reformacije, pripravi publikacij, obeleževanju pomembnih obletnic osebnosti in dosežkov reformacijske dobe ter pri številnih kulturnih dogodkih. Društvo med drugim organizira odmevne prireditve ob spominu na požig slovenskih protestantskih knjig v letih 1600 in 1601 pred ljubljanskim magistratom, mesečna predavanja v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, tradicionalno likovno kolonijo v Moravskih Toplicah ter prireditev Dalmatinova značka v Posavju, kjer se s svojimi literarnimi in likovnimi deli predstavljajo osnovnošolci,” je naštel.
Društvo je postavilo tudi spominska znamenja slovenskim reformatorjem na Bledu, v Wittenbergu in Trstu. Povezani so tudi z vodstvom slovenske evangeličanske skupnosti in številnimi sorodnimi ustanovami doma in v tujini.
Kot ob prazniku opozarja predsednik Protestantskega društva Primož Trubar Matjaž Gruden, Trubarjeva domačija kot eden najpomembnejših spomenikov slovenske kulturne zgodovine še vedno nima ustrezne državne podpore. Večina dejavnosti temelji na podpori lokalne skupnosti in prizadevnosti zaposlenih ter sodelavcev. Prav tako si že vrsto let prizadevajo, da bi dobila status spomenika državnega pomena, kar bi bilo primerno priznanje njenemu izjemnemu mestu v slovenski zgodovini in kulturi. Foto: Trubarjeva domačija
Nataša Pirc Musar: Naj bo Trubarjev zgled navdih za odgovorno ravnanje za skupno dobro
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu Primoža Trubarja zapisala, da slovenski jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč nosilec naše kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj. Pozvala je, naj Trubarjev zgled tudi danes navdihuje k odgovornemu ravnanju za skupno dobro, k spoštovanju kulture in jezika ter k zaupanju v moč besede, dialoga in znanja.
“Njegova dediščina ni zapisana le v prvih slovenskih knjigah, temveč tudi v trajnem sporočilu o pomenu jezika, znanja in narodne skupnosti,” je zapisala.
Dodala je, da je Trubar razumel, da narod obstane takrat, ko zna misliti, govoriti in ustvarjati v svojem jeziku. V času velikih družbenih in duhovnih pretresov je Trubar po besedah Pirc Musar premogel pogum in vizijo, da je Slovencem prvič spregovoril v jeziku, ki so ga prepoznali kot svojega. “S tem ni ustvarjal zgolj knjig, temveč je postavljal temelje skupne identitete, narodne zavesti in samozavesti,” je še zapisala. Tudi danes, v času globalne povezanosti, hitrega tehnološkega razvoja in številnih izzivov sodobnega sveta, ostaja njegovo sporočilo izjemno aktualno, je poudarila.
“Slovenski jezik je nosilec naše kulture”
Slovenski jezik po besedah Nataše Pirc Musar ni le sredstvo sporazumevanja, temveč nosilec naše kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj. Znanje, odprtost duha ter kritično mišljenje ostajajo temeljne vrednote svobodne, demokratične in samozavestne družbe, je dodala.
Stevanović o Trubarju: Eden velikih mislecev naše zgodovine
Že v petek so v poklon Trubarju v državnem zboru pripravili prireditev, na kateri sta zbrane nagovorila predsednik DZ-ja Zoran Stevanović in predsednica odbora za kulturo Alenka Jeraj. Stevanović je reformatorja Trubarja označil za enega od velikih mislecev naše zgodovine in izpostavil njegovo misel Stati inu obstati.
Tradicionalno se praznika spomnijo tudi v državnem zboru, kjer so proslavo izvedli v petek. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
“Njegova misel Stati inu obstati je še danes izjemno aktualna. Le kdor bo vztrajal na začrtani poti, si prizadeval za uresničevanje svojih vrednot in načel, se bo obdržal in preživel. Stagnacija ne pride v poštev, edina pot je pot, ki vodi naprej,” je poudaril predsednik državnega zbora. O svoji zgodovini bi se morali, kot je poudaril, učiti predvsem danes, v obdobju globalizacije in tehnologije, ko je skrb za ohranjanje slovenskega jezika še toliko pomembnejša.
Slovenski narod je po njegovem mnenju v zgodovini že večkrat dokazal, da je zmožen preživeti, ne glede na to, pred kakšnimi preizkušnjami se je znašel. Živimo v prelomnih časih, v časih, ko moramo poskrbeti za nadaljnji razvoj in napredek Slovenije, če želimo ohraniti svojo neodvisnost in suverenost, je še poudaril.
“Pomembno je zavedanje lastne odgovornosti, da stojimo na ramenih velikanov”
Po besedah Stevanovića je pomembno zavedanje lastne odgovornosti, da stojimo na ramenih velikanov, kot je bil Trubar, ter njihovo znanje, dosežke in spoznanja uporabiti za lastni napredek. Kot je dejal, je to mogoče le, če stopimo skupaj in prebrodimo nestrinjanja, ki nas še vedno uničujejo. Slovenski jezik je, kot je še poudaril, najdragocenejša zapuščina Primoža Trubarja in osrednji del slovenske kulturne zgodovine, ki jo moramo vsak dan znova častiti in ceniti.
Predsednica odbora za kulturo Alenka Jeraj je spomnila, da je Primož Trubar, ki velja za osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in obenem najpomembnejšega Slovenca v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda, avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem knjižnem jeziku, Abecednik in Katekizem. Trubar je po njenih besedah pri Slovencih in Slovenkah prebudil narodno zavest in domoljubje, ki pa nam ga danes velikokrat primanjkuje.
Nastopili so tudi dijaki Gimnazije in ekonomske šole Srečka Kosovela iz Sežane z recitacijami pesmi Srečka Kosovela, katerega stoletnico smrti zaznamujemo letos, in parlamentarni pevski zbor Kvorum.
Oglas