Armenski premier Nikol Pašinjan na volišču. Foto: Reuters
Rezultati glasovanja z vseh volilnih enot so danes po navedbah armenske volilne komisije pokazali, da je Pašinjanova stranka prejela 49,8 odstotka glasov in bo v novem sklicu parlamenta zasedla 61 od 105 sedežev.
Oglas
Na drugem mestu s približno 23 odstotki sledi lani ustanovljena stranka Močna Armenija poslovneža Samvela Karapetjana. V 107-članski enodomni parlament naj bi se uvrstili še dve opozicijski stranki, levosredinsko Zavezništvo Armenija nekdanjega predsednika države Roberta Kočarjana in konservativna stranka Uspešna Armenija. Volilna udeležba je bila 59-odstotna.
Pašinjan je že razglasil “zgodovinsko zmago, ki bo zagotovila večnost in razvoj Armenije”. Zavezal se je, da bo “nadaljeval pot zbliževanja z Zahodom”, hkrati pa razvijal tudi odnose z Rusijo in okoliškimi državami.
“Armensko ljudstvo je glasovalo za regionalno blaginjo in sodelovanje, in upam, da bo to sprožilo pozitiven odziv Turčije in Azerbajdžana,” je premier še dejal na novinarski konferenci in dodal, da “moramo mir med Armenijo in Azerbajdžanom institucionalizirati”.
Konflikt z Azerbajdžanom je pomembno zaznamoval tokratne volitve, prve po azerbajdžanskem prevzemu Gorskega Karabaha leta 2023, ko je območje zapustilo več kot 100.000 etničnih Armencev. Vlada v Erevanu se je zato začela oddaljevati od tradicionalne zaveznice Rusije, potem ko ta Azerbajdžanu ni preprečila nasilnega prevzema območja, zaradi katerega sta bila Armenija in Azerbajdžan desetletja v konfliktu.
“Duh žametne revolucije, ki ste jo vodili leta 2018, je še vedno živ in močan. Zelo cenimo partnerstvo z demokratično Armenijo, ki se vse bolj približuje Evropi. Armenija lahko računa na nas,” je Pašinjanu na omrežju X sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Armeniji v četrtek pred volitvami obljubila več kot 50 milijonov evrov finančne pomoči. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je ocenila, da je Armenija očitno glasovala za evropsko prihodnost.
Pašinjanu je čestital tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se veseli, da bodo “lahko še naprej krepili sodelovanje v korist naših narodov, za podporo miru in suverenosti Armenije ter za spodbujanje zbliževanja z Evropo”.
Moskva pa je usmeritev k morebitnemu članstvu v EU-ju primerjala s koraki, ki so privedli do invazije na Ukrajino. Zlasti v Evropi je bilo slišati tudi obtožbe na račun Rusije, da naj bi poskušala vplivati na volitve z dezinformacijami in širjenjem proruskih narativov. Armenski premier sicer vztraja, da ne želi prekiniti stikov z Moskvo in da nima namena škodovati njenim interesom.
Oglas