Protestniki v mestu Benoni pri Johannesburgu zahtevajo deportacijo priseljencev brez dokumentacije. Foto: Reuters
Ukrepi vključujejo zaporno kazen za delodajalce, ki zaposlujejo delavce brez veljavnih dokumentov, ustanovitev posebnih sodišč za pospešitev izgona migrantov brez veljavnih dokumentov in vzpostavitev registra z biometričnimi podatki “vsakega človeka v državi”, da bi s tem lahko preprečili krajo identitete, poroča BBC.
Oglas
Ramaphosa pa je ob tem še opozoril na nasilje protipriseljenskih skupin. Te namreč zahtevajo, da morajo nedokumentirani priseljenci zapustiti državo, ob tem pa so jim postavile rok do 30 junija.
Pretekli konec tedna je zaradi ustrahovanja sto afriških priseljencev pobegnilo s svojih domov v pokrajini Overberg v južnoafriški provinci Western Cape, vzniknila pa je tudi novica o smrti dveh Mozambičanov v Mossel Bayu. Nekateri so se odločili, da se vrnejo domov, konec tedna se je tako še ena skupina z okoli 140 ljudmi vkrcala na avtobuse za Malavi in Mozambik. V Durbanu več tujcev že več tednov šotori pred oddelkom ministrstva za notranje zadeve in pravi, da se bojijo za svoje življenje.
Gana, Nigerija, Malavi in Mozambik so že začeli repatriacijo nekaterih svojih državljanov iz Južne Afrike, ki so se znašli v nasilnih protestih. Mozambik je sporočil, da je bilo ubitih pet njegovih državljanov.
Malavijski priseljenec zapušča Južno Afriko. Foto: Reuters
Ramaphosa opozarja pred ksenofobijo
Ramaphosa je priznal, da nezakonito priseljevanje obremenjuje javne storitve v Južni Afriki in da mora njegova vlada to težavo obvladati. V ta namen je predstavil strategijo, ki predvideva ostre ukrepe proti kršilcem zakonodaje o priseljevanju, krepitev nadzora na mejah, izkoreninjenje korupcije znotraj sistema priseljevanja, spremembo zakonodaje in sodelovanje z drugimi afriškimi državami.
Ob tem pa je tudi opozoril Južnoafričane, da ne smejo vzeti pravice v svoje roke, saj protipriseljenske skupine izkoriščajo javno nezadovoljstvo za svoje politične cilje.
“Poudariti moram, da lahko proti kršitvam zakona o priseljevanju ukrepajo le pooblaščeni vladni uradniki,” je Ramaphosa dejal v televizijskem nagovoru. “Ukrepali bomo proti silam, ki izkoriščajo zaskrbljenost naših ljudi glede nezakonitega priseljevanja za doseganje lastnih političnih, osebnih in kriminalnih ciljev,” je dodal. “Ne smemo dopustiti, da skupine izkoriščajo upravičene skrbi Južnoafričanov za destabilizacijo naše države s spodbujanjem brezpravja in nasilja,” je dejal.
Državljane je posvaril, naj ne ustavljajo ljudi na ulicah in od njih zahtevajo osebnih podatkov, in dejal, da je izvajanje zakonov o priseljevanju izključno v pristojnosti države. V Južni Afriki po njegovem mnenju “ni prostora za ksenofobijo, rasizem, seksizem, afrofobijo ali kakršne koli druge oblike nestrpnosti”. “Naša država je – tako kot številne druge skozi zgodovino – plod migracij. To je razlog za našo raznolikost,” je dejal.
Ramaphosa je pojasnil, kako delodajalci nezakonitim priseljencem plačujejo precej manj od minimalne plače, v primeru odkritja kršitve pa le plačajo globo. Zato načrtuje dodatnih 10.000 inšpektorjev in strožje kazni za kršilce, “tudi zaporne”. Ob tem je še dejal, da je samo lani uradu za upravljanje meja uspelo prestreči in zadržati več kot 450.000 ljudi, ki so poskušali nezakonito vstopiti v Južno Afriko.
Ksenofobni napadi so pogosta težava v Južni Afriki, kjer priseljence pogosto krivijo za gospodarske težave, kot sta visoka stopnja brezposelnosti in kriminal. V Južni Afriki živijo več kot trije milijoni tujcev, kar po uradnih podatkih znaša okoli pet odstotkov prebivalstva, vendar domnevajo, da jih brez dokumentov v državi živi še veliko.
Oglas