A110 ostaja merilo vozniške lahkotnosti v ponudbi znamke Alpine. Novi A390 poskuša del tega občutka prenesti v precej bolj vsakdanji avtomobil. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

A110 ostaja merilo vozniške lahkotnosti v ponudbi znamke Alpine. Novi A390 poskuša del tega občutka prenesti v precej bolj vsakdanji avtomobil. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Alpine A110, še posebej v različici R, velja za enega najbolj dinamičnih in vozniško prepričljivih športnih avtomobilov na trgu. Francoski inženirji so pri razvoju novega modela A390 dobili zahtevno nalogo: ustvariti avtomobil, ki bo kljub povsem drugačni zasnovi ohranil čim več vozniškega značaja legendarnega kupeja.

Oglas

VIDEO

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.

Na prvi pogled se zdi takšna primerjava skoraj nemogoča. A390 je namreč precej večji avtomobil, poleg tega pa je zaradi električnega pogona tudi približno dvakrat težji od modela A110. Gre za kupejevsko oblikovan športni terenec oziroma CUV, ki naj bi po občutkih za volanom vsaj deloma spominjal na ultra lahek športni kupe.


Alpine A390 predstavlja prvi električni športni križanec znamke. Kljub večjim meram želi ohraniti vozniški značaj modela A110. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Alpine A390 predstavlja prvi električni športni križanec znamke. Kljub večjim meram želi ohraniti vozniški značaj modela A110. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Trije elektromotorji niso namenjeni le moči

Ena ključnih tehničnih posebnosti modela A390 je električen pogonski sklop. Za razliko od večine električnih avtomobilov uporablja tri elektromotorje. Eden poganja prednjo os, dva pa sta nameščena na zadnji osi.

Njihov namen ni zgolj doseganje velike sistemske moči. To bi bilo mogoče doseči tudi z enim zmogljivim elektromotorjem. Pri Alpinu so se za takšno zasnovo odločili predvsem zaradi vozne dinamike. Dva ločena elektromotorja na zadnji osi omogočata natančnejše razporejanje navora med levim in desnim zadnjim kolesom, kar izboljša odzivnost vozila v zavojih.


Dva elektromotorja na zadnji osi omogočata natančno razporejanje navora med kolesoma. Cilj je več agilnosti in bolj neposreden občutek v zavojih. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Dva elektromotorja na zadnji osi omogočata natančno razporejanje navora med kolesoma. Cilj je več agilnosti in bolj neposreden občutek v zavojih. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

V ovinku posnema obnašanje ultra lahkega kupeja

Vemo, da si pri podkrmarjenju želimo več navora na zadnji osi, pri prekrmarjenju oziroma takrat, ko zadek začne uhajati, pa več navora na prednji osi za večjo stabilnost. Ker želijo pri Alpinu posnemati obnašanje ultra lahkega kupeja s pogonom na zadnji kolesni par, je posebna pozornost namenjena dogajanju na zadnji osi. Zakaj torej potrebujemo dva elektromotorja zadaj, če lahko vektoriranje navora zagotovimo že z enim? Če vstopimo v levi ovinek in začnemo pospeševati, se bo elektromotor na desni strani vrtel hitreje kot elektromotor na levi strani. Oba še vedno zagotavljata pogon avtomobila, vendar delujeta z nekoliko različnima hitrostma. Pri klasičnem električnem avtomobilu z enim elektromotorjem bi si sistem pomagal z ESP-jem, ki bi rahlo zaviral notranje kolo. Če zavijamo levo, bi zaviral levo kolo. Pri tem pa se del kinetične energije izgublja.


Baterijski sklop je nameščen v dnu vozila med obema osema. Takšna zasnova pomaga znižati težišče in izboljšati stabilnost. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Baterijski sklop je nameščen v dnu vozila med obema osema. Takšna zasnova pomaga znižati težišče in izboljšati stabilnost. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Fizike ni mogoče pretentati

Kljub napredni tehniki pa med modeloma ostajajo pomembne fizikalne razlike. A110 ima približno 20 centimetrov krajšo medosno razdaljo, nižjo maso in bistveno nižjo karoserijo. Takšne lastnosti že po naravi omogočajo bolj agilno obnašanje v ostrih zavojih in hitrih menjavah smeri. Poleg tega ima A110 sredinsko nameščen motor za sedežema, kar prispeva k ugodni razporeditvi mase.

Po drugi strani pa ima A390 baterijski sklop nameščen v dnu vozila med obema osema. Ker baterija predstavlja najtežji del električnega avtomobila, takšna postavitev pomembno znižuje težišče vozila. Prav zaradi tega sta si avtomobila glede razporeditve mase in občutka stabilnosti bližje, kot bi sklepali zgolj po zunanjih merah.


Pri običajnih električnih avtomobilih vektoriranje navora pogosto vključuje zaviranje notranjega kolesa. Alpine uporablja naprednejši pristop z ločenim nadzorom zadnjih elektromotorjev. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Pri običajnih električnih avtomobilih vektoriranje navora pogosto vključuje zaviranje notranjega kolesa. Alpine uporablja naprednejši pristop z ločenim nadzorom zadnjih elektromotorjev. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Ali lahko SUV vozi kot športni kupe?

Odgovor je preprost: ne povsem. Zakoni fizike ostajajo enaki ne glede na tehnologijo pogona. Večja masa in višja karoserija vedno vplivata na vozne lastnosti. Tudi A110 se še vedno pelje bolj lahkotno, bolj neposredno in bolj dirkaško kot novi A390.

Toda pri tem je treba upoštevati, da gre za dva povsem različna avtomobila. A110 je izrazito športen kupe, medtem ko je A390 zasnovan kot vsakodnevno uporaben družinski avtomobil.
Prav zato je dosežek francoskih inženirjev toliko zanimivejši. Iz precej večje in težje karoserije so uspeli izvleči vozne lastnosti, ki po značaju ostajajo zvesti filozofiji znamke Alpine in duhu originalnega modela A110.

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.

Oglas