Šesta generacija bojnih letal pomeni premik od “samostojnega lovca” k mrežnemu, večplatformnemu sistemu, v katerem letalo postane le osrednji del širšega digitalnega in avtonomnega bojnega sistema. Letalo FCAS bi tako “poveljevalo” manjšim in večjim brezpilotnim letalom. Foto: Airbus
Po navedbah več virov sta nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron prejšnji teden ob robu vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana v Črni gori po pogovoru ugotovila, da ni možnosti za možnosti za prekinitev zastoja razvoja, saj glavna industrijska partnerja ne bosta zmogli biti enotna pri izgradnji skupnega bojnega letala.
Oglas
Projekt FCAS, ki naj bi bil operativen leta 2040, so leta 2017 zagnali s ciljem, da bi evropska podjetja skupaj razvila novo generacijo bojnih letal, ki bi sčasoma nadomestila francoske lovce rafale in bojna letala eurofighter, ki jih uporabljata Nemčija in Španija.
Sto milijard evro vreden projekt izgradnje skupnega evropskega lovca je dlje časa oviral spor med vpletenima podjetjema, francosko skupino Dassault Aviation in evropskim Airbusom, ki zastopa Nemčijo in Španijo.
Predvsem podjetje Dassault so nekateri v Nemčiji obtožili, da si prizadeva za revizijo sporazumov FCAS in prevzem večjega nadzora nad letalskim delom projekta.
Septembra lani je Reuters ob sklicevanju na dokument nemškega obrambnega ministrstva poročal, da Francija onemogoča vstop v naslednjo fazo razvoja z zahtevo po izključnem vodenju projekta in 80-odstotnem deležu dela, kar je odstopalo od prvotnega dogovora med Parizom, Berlinom in Madridom.
Po navedbah nemškega vladnega uradnika naj bi se kljub opustitvi skupnega bojnega letala nadaljevali drugi deli tega obsežnega projekta. “Pravo jedro sistema FCAS naj bi se nadaljevalo kot evropski sistem,” je dejal in projekt opisal kot “sistem, ki povezuje letala, brezpilotne letalnike in druge komponente v integrirano celoto”.
Pri Airbusu, ki je s francoskim Dassaultom in špansko Indro tvoril konzorcij podjetij za izdelavo novega letala, so FCAS poimenovali “sistem sistemov”. Foto: EPA
FCAS tako ne bi bil le bojno letalo šeste generacije, ampak tudi naslednja generacija oborožitvenih sistemov, pri katerih pomembno vlogo igrajo manjša in večja brezpilotna letala, ki sodelujejo z glavnim lovcem. Vse skupaj je povezano v “bojno oblačno platformo”, ki združuje letala, brezpilotne letalnike, ladje, kopenske enote in satelite.
Dogovor o skupnem razvoju novega bojnega letala in sistema FCAS sta leta 2017 sklenila Macron in takratna nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko se je Španija projektu pridružila dve leti pozneje. Francija in Nemčija sta nato februarja 2020 podpisali 150 milijonov vreden dogovor o razvoju prototipa tega novega letala.
Merz je v zadnjih mesecih večkrat javno podvomil, ali Nemčija sploh potrebuje bojno letalo šeste generacije s posadko, in dejal, da ne potrebujejo enakih lovcev kot Francija. Kot je zatrdil, nemške zračne sile ne potrebujejo letala z jedrskimi zmogljivostmi, ki bi lahko pristajalo na letalonosilkah.
Ob tem je nemški kancler zagotavljal, da so v primeru nadaljevanja nesoglasij pripravljeni iskati druge partnerje za razvoj letal. Oblasti v Parizu in Madridu so medtem vztrajale, da želijo nadaljevati skupno razvijanje novih bojnih zmogljivosti.
Iz Macronovega urada so sporočili, da sta se voditelja o projektu podrobno pogovarjala in obžalovala, da glavna partnerja nista mogla doseči dogovora.
Glede na dogovor naj bi Dassault razvil samo bojno letalo, naloga Airbusa pa je bila izdelava brezpilotnih letal. Foto: Reuters
Nemški sindikat se je zahvalil Merzu
Odločitev o končanju projekta, ki so ga opisovali kot najdražji posamični evropski obrambni projekt, prihaja v času, ko vojaški predstavniki na Zahodu opozarjajo na naraščajočo grožnjo Rusije, medtem ko ZDA stopnjujejo pritisk na Evropo in od nje zahtevajo več izdatkov za oboroževanje.
Evropski vir, seznanjen s pogajanji, je povedal, da obe strani zdaj iščeta kompromisno rešitev, po kateri bi se drugi deli sistema, predvsem komunikacijsko omrežje “bojni oblak”, še naprej razvijali pod imenom Future Combat Air System (FCAS).
Gre predvsem za simbolično rešitev, saj je FCAS splošen izraz za takšne sisteme in ni vezan izključno na ta projekt. Namen kompromisa je omogočiti Macronu, da opusti razvoj letala, ne da bi moral uradno razglasiti smrt celotnega programa.
Dassault in Airbus odločitve nista takoj komentirali, je pa nemški sindikat IG Metall pozdravil konec projekta, saj je bilo po njihovih besedah že več mesecev jasno, da podjetji ne bosta mogla sodelovati enakopravno.
“Rad bi se zahvalil Friedrichu Merzu za to težko, a nujno odločitev, ki je v interesu Nemčije kot letalskega industrijskega vozlišča in zaposlenih,” je dejal namestnik predsednika sindikata Jürgen Kerner.
Oglas