Novost za Bežigradom: Ljubljana s parkom desetih letnih časov

Ob meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad, ki stoji na dvorišču Arsove stavbe, so danes odprli park, ki so ga poimenovali Fenološka ura. Foto: Tjaša Lampret

Novost za Bežigradom: Ljubljana s parkom desetih letnih časov

Ob meteorološki postaji Bežigrad so danes odprli park, učilnico na prostem za opazovanje narave.

Ko govorimo o letnih časih, običajno poznamo štiri: pomlad, poletje, jesen in zimo. Širši javnosti pa je manj poznano, da obstajajo tudi fenološki letni časi, ki jih je kar deset. O njih se lahko več naučimo v novem fenološkem parku Fenološka ura, ki so ga odprli danes ob meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad na dvorišču stavbe Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Park so poimenovali Fenološka ura, gre pa za prostor, v katerem lahko obiskovalci proučujejo vpliv vremena in podnebja na rastlinski in živalski svet ter odziv ekosistemov na podnebne spremembe.

Zakaj so fenološki parki danes morda še bolj pomembni, kot so bili nekoč? Zaradi vseh sprememb v našem okolju. Fenološki letni časi nam namreč pomagajo bolje razumeti povezanost med vremenom, podnebjem ter živim svetom. Hkrati nas opozarjajo na spremembe, ki jih v naravi povzročajo podnebne spremembe, zato imajo pomembno vlogo pri spremljanju in varovanju okolja.

Pogled na fenološki park v smer vhoda z Vojkove ulice. Foto: Tjaša Lampret

Nova bežigrajska pridobitev, Fenološka ura, je zato poseben prostor, kjer lahko obiskovalci opazujejo vpliv vremena in podnebja na rastline in živali. Prav tako lahko spremljajo, kako se ekosistemi odzivajo na podnebne spremembe. Namen parka je približati ljudem razumevanje naravnih procesov in sprememb v okolju.

Razdelitev leta na deset fenoloških letnih časov ni nova zamisel, saj so podobne delitve poznala že starodavna ljudstva, je ob otvoritvi pojasnil Marko Puškarić iz Arsa. Denimo, tudi avstralski staroselci, Aboridžini, še danes poznajo deset ali celo več letnih časov.

Fenologija, nekoč tiha pomočnica človeku pri sobivanju z naravo, postaja v modernem svetu vse pomembnejša okoljska veda. Na preprost in slikovit način ozavešča javnost o vplivu vremena in podnebja na rastlinski in živalski svet. Kot so zapisali na agenciji za okolje, je fenologija, če rečemo kar najbolj preprosto, koledar narave. Nekoč so fenološka opazovanja služila predvsem kmetijski praksi. V novejšem času so fenološka opazovanja pridobila izjemno vlogo pri spremljanju stanja našega okolja. 

Kakšno je koledarsko sosledje fenoloških letnih časov? Začnemo s predpomladjo (februar in marec), sledijo pa zgodnja pomlad (marec in april), prava pomlad (april in maj), zgodnje poletje (maj in junij), pravo poletje (junij in julij), pozno poletje (julij in avgust), zgodnja jesen (avgust in september), prava jesen (september in oktober), pozna jesen (oktober, november) in zima (november, december, januar in februar).

Posebnost fenoloških letnih časov je, da jih ne določajo koledarski datumi, ampak spremembe v naravi. Začetek posameznega obdobja lahko označuje cvetenje rastlin, olistanje dreves, zorenje plodov ali prihod ptic selivk. Pomembni so tudi vremenski pojavi, kot so vetrovi ali obdobja požarov. Pri fenologiji je namreč najpomembneje to, kaj se dogaja v naravi, in ne določen datum v koledarju.

Vsak letni čas ima več rastlin znotraj vsakega letnega časa. Tipično indikatorske, kot jih fenologi poimenujejo, ponazarjajo strogo določen letni čas in so prikazane tudi na tablah. Foto: Tjaša Lampret

Ob tej priložnosti velja spomniti, da park pri stavbi Arsa ni prvi tovrstni park pri nas: v bližini Cekinovega gradu v Ljubljanskem Tivoliju so že leta 1958 ustanovili Mednarodni fenološki park ali vrt v ljubljanskem Tivoliju, ki je bil do današnje otvoritve edini slovenski fenološki park. 

Kako se okolje spreminja skozi čas

Generalni direktor Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez je na današnji otvoritvi povedal, da smo dobili prostor, ki združuje njihovo poslanstvo in pogled v prihodnost. “Slovenija ima na področju fenoloških opazovanj dolgo in bogato tradicijo. Fenološka ura to tradicijo nadaljuje in jo nadgrajuje v sodobnem urbanem prostoru,” izrečeno povzema STA. Park, ki je odprt javni prostor, predstavlja povabilo, da se naravi znova približamo. Predstavlja prostor znanstvenega opazovanja in učilnice na prostem. 

Vhod v fenološki park je z Vojkove ulice. Foto: Tjaša Lampret

“Gre za prostor znanstvenega opazovanja, saj rastline v njem niso zgolj okras, temveč pomemben vir podatkov,” je dodal. Kot je opisal, bodo s spremljanjem brstenja, cvetenja, dozorevanja, rumenenja in odpadanja listov beležili spremembe v naravi ter pridobivali dragocene podatke o vplivu vremena in podnebja na rastlinski svet. “Fenologija nam pomaga razumeti, kako se okolje spreminja skozi čas. Prav zato imajo takšni prostori veliko strokovno in raziskovalno vrednost in prav zato je pomembno, da jih negujemo in razvijamo.”

Gre za prostor, v katerem lahko obiskovalci preučujejo vpliv vremena in podnebja na rastlinski in živalski svet ter kako se ekosistemi odzivajo na podnebne spremembe. Foto: Tjaša Lampret

Aktivnosti so izvedli v okviru projekta nadgradnje sistema SOVIR, sistema za opozarjanje in ozaveščanje o vremensko pogojenih izrednih razmerah ter za prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju, ki sta ga sofinancirala država in EU iz kohezijskega sklada.