Celjski župan Matija Kovač v družbi nekdanje ministrice za kulturo Aste Vrečko. Foto: BoBo
Oglas
Kovač je kandidaturo za predsednika vložil po povabilu stranke k sodelovanju. Kot je po kongresu povedal podpredsednik stranke Vasja Krenker za sklepčnost ni bilo navzočih dovolj članov stranke, zato bo predsedstvo v kratkem sklicalo nov kongres, na katerem bodo delegate določili drugače. Tako bodo lahko zagotovili sklepčnost in po smrti dosedanjega predsednika izvolili novo vodstvo. Podpredsednik stranke Vasja Krenker je ob tem v izjavi za medije pojasnil, da je kandidaturo za predsednika doslej vložil le Kovač, ki se je stranki pridružil v zadnjih mesecih.
Krenker je zavrnil očitke o domnevnih nepravilnostih pri sklicu kongresa. Poudaril je, da je predsedstvo 21. maja soglasno podprlo njegov sklic, posodobilo evidenco članov in vabila poslalo vsem evidentiranim članom. Ker so želeli postopek izpeljati čim bolj transparentno, so na kongres povabili celotno članstvo.
Po njegovih besedah stranka ne pobira članarine, članstvo pa po veljavnem statutu preneha le z izstopno izjavo ali smrtjo člana, zato registra članov ne morejo samovoljno spreminjati. Kongresa se je udeležilo 73 od več kot 200 članov, kar ni zadostovalo za sklepčnost.
Član stranke in celjski mestni svetnik Sašo Farčnik je dejal, da so na kongresu kljub temu razpravljali o prihodnjem programu in novem vodstvu stranke. Prepričan je, da bodo na ponovljenem kongresu zagotovili potrebne pogoje za izvolitev vodstva, ki bo začrtalo nadaljnji razvoj stranke.
Na lokalnih volitvah leta 2022 je Matija Kovač kandidiral kot neodvisni kandidat, pred tem pa je bil osem let svetnik Levice v celjskem mestnem svetu. Trenutno končuje svoj prvi mandat na čelu celjske občine, iz Levice pa je izstopil že pred časom.
Kovač v povezovanju s Stranko za delovna mesta priložnost za združitev izkušenj, lokalne prepoznavnosti in novih idej pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Po njegovih besedah je pobuda za sodelovanje prišla s strani stranke.
Stranka za delovna mesta bi postala Lista Matije Kovača
Pojasnil je, da je njegova Lista Matije Kovača že več mesecev aktivna skupina občanov, ki se pripravlja na volitve, sodelovanje z 20 let staro lokalno stranko, kot je Stranka za delovna mesta, pa vidi kot priložnost za oblikovanje širše in programsko sorodne politične platforme. Cilj je na novembrskih lokalnih volitvah osvojiti največ glasov in postati najmočnejša politična skupina v celjskem mestnem svetu.
Po njegovih besedah so tehtali med ustanovitvijo nove stranke in povezovanjem z obstoječo. Odločili so se za sodelovanje s Stranko za delovna mesta, ki jo ocenjujejo kot izkušenega in programsko sorodnega partnerja. Predlog novega statuta, predstavljenega na kongresu, med drugim predvideva preimenovanje Stranke za delovna mesta v Listo Matije Kovača ter spremembe v načinu delovanja stranke.
Stranka za delovna mesta je bila ustanovljena leta 2006, v celjskem občinskem svetu ima enega svetnika. Na strankini spletni strani piše, da je ne zanimajo preteklost, medgeneracijske in medstrankarske zdrahe, žalitve ter osebne zamere, temveč sedanjost in prihodnost slovenskih državljanov. V mestnem svetu so njeni člani doslej podpirali vse dobre in izvedljive predloge v korist občanov, to pa nameravajo tudi v prihodnje, ne glede na predlagatelja, so še zapisali.
Prednostna naloga je prometna ureditev mesta
Kovač je pojasnil, da se je za vnovično kandidaturo za župana Celja odločil predvsem v želji po nadaljevanju razvojne smeri, ki so jo v občini začrtali ob začetku njegovega prvega mandata. Čuti tudi potrebo po stabilnem vodenju v času, ko so številni projekti v odločilni fazi izvedbe, je dejal Kovač.
V primeru novega mandata želi največ pozornosti nameniti dokončanju in nadgradnji večjih razvojnih projektov. Med prednostnimi nalogami poudarja celovito prometno ureditev mesta, dostopnejšo stanovanjsko politiko, urejanje kakovostnih zelenih javnih površin ter pospeševanje energetske samooskrbe.
Napoveduje tudi nadaljnjo krepitev podpornega okolja za gospodarstvo ter dodatna vlaganja v šport in kulturo, ki ju vidi kot pomembna temelja kakovosti življenja in identitete Celja. Mestni upravi je po njegovem mnenju v zadnjih letih uspelo narediti pomemben korak pri vključevanju javnosti in komunikaciji z občani. Temu želi v prihodnje nameniti še več pozornosti, izboljšati želi tudi učinkovitost izvajanja projektov.
Kovač se je odzval tudi na kritike nekdanjega župana Bojana Šrota o domnevno izgubljenih razvojnih letih. Ocenil je, da se v Celju izvajajo pomembni investicijski in sistemski premiki ter da občina s svojimi projekti pridobiva priznanja doma in v tujini.
Bojan Šrot je bil župan Celja kar 24 let. Foto: BoBo
Šrot o vnovični kandidaturi še razmišlja
Kovačev protikandidat na zadnjih županskih volitvah Bojan Šrot, ki je bil pred tem 24 let župan Celja, je pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami prestopil v SDS. Kljub temu ostaja na čelu Celjske županove liste. Na majskem kongresu je bil znova izvoljen za njenega predsednika. O morebitni vnovični kandidaturi za celjskega župana se še ni odločil.
V 33-članskem celjskem mestnem svetu ima največ svetnikov Gibanje Svoboda, ki zaseda osem sedežev. Sledi Celjska županova lista s šestimi svetniki, SDS jih ima pet, po tri mandate pa SD in Demokrati. Po dva svetnika imajo Celjska neodvisna lista ter Levica in Vesna, po en mandat pa pripada Listi za Celje, Slovenski ljudski stranki, NSi in Stranki za delovna mesta.
Oglas